Svetopisemski izraz »vera« se nanaša na neomajno prepričanje, ki temelji na trdnih dokazih. Človek, ki veruje v Boga, je prepričan, da bo Bog izpolnil vse svoje obljube.

Mojzes je s svojim življenjem jasno kazal, da verjame Božjim obljubam. (1. Mojzesova 22:15–18) V Egiptu bi lahko užival v razkošnem življenju, vendar se je tej možnosti odrekel in je raje »izbral trpljenje skupaj z Božjim ljudstvom kakor pa začasen užitek od greha«. (Hebrejcem 11:25) Ali je bila to prenagljena odločitev, ki jo je kasneje obžaloval? Ne, saj v Bibliji piše, da »je bil stanoviten, kakor da bi videl Nevidnega«. (Hebrejcem 11:27) Odločitev, ki jih je sprejel na temelju svoje vere v Božje obljube, ni nikoli obžaloval.

Mojzes je skušal pomagati tudi drugim, da bi si pridobili močno vero v Boga. Razmislimo denimo o tem, kaj se je zgodilo, ko so Izraelci mislili, da so ujeti med faraonovo vojsko in Rdeče morje. Ker so bili prestrašeni zaradi na videz neizbežne katastrofe, so vpili k Jehovu in Mojzesu. Kako se je Mojzes odzval?

Morda sploh ni vedel, da jih Bog namerava rešiti tako, da bo razdelil Rdeče morje. Vendar je bil prepričan, da bo nekaj ukrenil, zato da bo zaščitil svoje ljudstvo. Mojzes pa je želel, da bi bili o tem prepričani tudi Izraelci. V Bibliji beremo: »Mojzes [je] ljudstvu odvrnil: ‚Ne bojte se. Trdno stojte in glejte, kako vas bo Jehova danes rešil.‘« (2. Mojzesova 14:13) Ali je Mojzesu uspelo okrepiti vero Izraelcev? Nedvomno, saj v Svetem pismu tako za Mojzesa kot za Izraelce piše: »Zaradi vere so šli skozi Rdeče morje kakor po suhem.« (Hebrejcem 11:29) Vera, ki jo je imel Mojzes, ni koristila le njemu, temveč vsakomur, ki jo je posnemal.

Mojzesa posnemamo, če sprejemamo odločitve, s katerimi kažemo, da verjamemo Božjim obljubam. Na primer, Bog je obljubil, da bo poskrbel za naše gmotne potrebe, če bomo dali njegovo čaščenje na prvo mesto v življenju. (Matej 6:33) Resda to včasih ni lahko, saj je danes večini ljudi zadovoljevanje gmotnih potreb najpomembnejše v življenju. Toda če si bomo po svojih najboljših močeh prizadevali, da bo naše življenje preprosto in osredinjeno na čaščenje Boga, smo lahko prepričani, da bo Jehova poskrbel za vse, kar potrebujemo. Takole nam zagotavlja: »Nikakor te ne bom pustil samega, nikakor te ne bom zapustil.« (Hebrejcem 13:5)

Poleg tega si prizadevamo pomagati drugim, da bi si okrepili vero v Boga. Modri starši se denimo zavedajo, da imajo izjemno priložnost svojim otrokom pomagati, da si pridobijo vero v Boga. Otroci morajo med odraščanjem izvedeti, da Bog obstaja in da nam je določil merila glede tega, kaj je prav in kaj narobe. In ne le to, prepričani morajo biti, da je upoštevanje Božjih meril zares najboljša pot v življenju. (Izaija 48:17, 18) Če staršem uspe doseči, da si njihovi otroci pridobijo vero v to, »da je Bog resničen in da nagrajuje tiste, ki si ga resnično želijo najti«, jim s tem dajo dragoceno darilo. (Hebrejcem 11:6, Zaživi: Sveto pismo – celotna Nova zaveza)