Rodil sem se v mestu Santo Domingo v Dominikanski republiki kot zadnji od štirih otrok. Moja starša sta bila zelo izobražena in hotela sta, da bi bili njuni otroci med odraščanjem izpostavljeni pozitivnemu vplivu poštenih ljudi. Štiri leta pred mojim rojstvom sta srečala mormonske misijonarje. Nanju je naredilo velik vtis to, da so bili ti mladi moški urejeni in olikani, zato sta se kmalu zatem odločila, da se bo naša družina, kot ena prvih v Dominikanski republiki, pridružila Cerkvi Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni oziroma Mormonski cerkvi.

Med odraščanjem sem užival v družabnih dejavnostih v Cerkvi in cenil, da v njej zelo poudarjajo družinsko življenje in moralne vrednote. Ponosen sem bil na to, da sem mormon, in za cilj sem si postavil misijonarjenje.

Ko sem bil star 18 let, se je naša družina preselila v Združene države, zato da bi se lahko tam nadalje izobraževal. Čez kakšno leto sta k nam na Florido prišla na obisk moja teta in stric, ki sta Jehovovi priči. Povabila sta nas, naj gremo z njima na svetopisemsko zborovanje. Čisto sem bil prevzet nad tem, da so vsi okoli mene iskali stavke v svojem izvodu Svetega pisma in si delali zapiske. Zato sem zaprosil za pisalo in papir in si tudi sam začel zapisovati to, kar sem slišal.

Po zborovanju sta mi teta in stric dejala, da mi lahko glede na to, da bi rad postal misijonar, pomagata izvedeti kaj o Svetem pismu. Strinjal sem se, saj sem do takrat imel več stika z Mormonovo knjigo kakor pa s Svetim pismom.

Teta in stric sta me med našimi biblijskimi razpravami po telefonu vedno spodbujala, naj svoje verovanje primerjam z biblijskimi nauki. Želela sta, da sam ugotovim, kaj je resnica.

 Pri mormonski veri sem veliko zamisli enostavno sprejel, ne da bi mi bilo povsem jasno, ali so v skladu s Svetim pismom ali ne. Teta mi je poslala Prebudite se!, 8. november 1995, revijo Jehovovih prič, v kateri je bilo nekaj informacij o mormonski veri. * Presenečen sem ugotovil, da veliko mormonskih naukov sploh nisem poznal. Zato sem temeljito preiskal uradno spletno mesto mormonov in skušal ugotoviti, ali je to, kar piše v Prebudite se!, res. Izkazalo se je, da je, in nadaljnjo potrditev za to sem dobil, ko sem obiskal mormonske muzeje v zvezni državi Utah.

Od nekdaj sem bil prepričan, da se Mormonova knjiga in Sveto pismo skladata. Toda ko sem začel temeljiteje brati Sveto pismo, sem opazil nasprotja med mormonskimi nauki in svetopisemskimi izjavami. V svetopisemski knjigi Ezekiel 18:4 na primer piše, da duša umre. V Mormonovi knjigi, v Almi 42:9, pa piše: »Duša ne more umreti.«

Poleg protislovij v naukih me je begalo tudi to, da mormoni učijo nacionalistične zamisli. Učili so nas denimo, da je bil edenski vrt v Jackson Countyju, v ameriški zvezni državi Misuri. Poleg tega cerkveni preroki pravijo, da bo takrat, ko bo »vladalo Božje kraljestvo, zastava Združenih držav Amerike neomadeževana ponosno plapolala na drogu svobode in enakopravnosti«.

Spraševal sem se, kaj se bo takrat zgodilo z mojo domovino oziroma z drugimi državami po svetu. To sem nekega večera omenil mlademu mormonu, ki se je šolal za misijonarja in me je poklical po telefonu. Brez ovinkov sem ga vprašal, ali bi se bil pripravljen bojevati proti drugim mormonom, če bi bila njegova država v vojni z njihovo. Presenečen sem bil, ko mi je odgovoril pritrdilno! Še temeljiteje sem začel preiskovati nauke svoje vere in se posvetoval z voditelji v Mormonski cerkvi. Dejali so mi, da so odgovori na moja vprašanja zaviti v skrivnost, ki bo razkrita takrat, ko bo zasijala močnejša luč.

Razočaran nad njihovo razlago sem se temeljito preiskal, da bi ugotovil, zakaj si želim postati mormonski misijonar. Dojel sem, da zato, ker bi rad pomagal ljudem. Privlačil me je tudi položaj v družbi, ki bi ga ta dejavnost prinesla s seboj. Kar pa se tiče Boga, o njem pravzaprav nisem vedel kaj dosti. Čeprav sem Biblijo v preteklosti velikokrat bral, je v resnici nisem cenil. Niti sanjalo se mi ni, kaj je Božji namen z zemljo in človeštvom.

Med preučevanjem Svetega pisma z Jehovovimi pričami sem med drugim spoznal, kako je Bogu ime, kaj se s človekom zgodi po smrti in kakšna je Jezusova vloga v izpolnitvi Božjega namena. Končno sem se s to čudovito knjigo bolje seznanil in sem drugim z užitkom pripovedoval o tem, kar sem se naučil. Od nekdaj sem vedel, da Bog obstaja, sedaj pa sem se lahko z njim v molitvi pogovarjal kot s svojim najboljšim prijateljem. Dvanajstega julija 2004 sem se krstil in tako postal Jehovova priča, šest mesecev kasneje pa sem začel večino svojega časa posvečati poučevanju drugih o Svetem pismu.

Pet let sem delal na svetovnem sedežu Jehovovih prič v Brooklynu v New Yorku. Zelo sem užival v tem, da sem lahko pomagal pri izdelavi biblij in biblijske literature, od česar imajo korist milijoni po vsem svetu. Še vedno pa uživam v tem, da drugim pomagam spoznavati Boga.