Judje so umrlega pokopali hitro po njegovi smrti, ponavadi še istega dne. Za to so imeli dva razloga. Prvič, v vročem podnebju na Bližnjem vzhodu truplo prične hitro razpadati. Drugič, glede na takratno miselnost bi s tem, da bi truplo pustili več dni nepokopano, pokazali nespoštovanje do umrlega in njegovih sorodnikov.

Evangeliji in Apostolska dela poročajo o vsaj štirih pokopih, ki so jih opravili na dan smrti. (Matej 27:57–60; Apostolska dela 5:5–10; 7:60–8:2) Stoletja pred tem je Jakobu umrla njegova ljubljena žena Rahela, medtem ko so bili na potovanju. Jakob se ni vrnil, da bi truplo pokopal v družinski grob, temveč jo je pokopal »na poti v [...] Betlehem«. (1. Mojzesova 35:19, 20, 27–29)

Biblijska poročila, ki opisujejo, kako so Judje pripravili truplo za pokop, odkrivajo, da so bili pri tem zelo skrbni. Svojci in prijatelji so truplo umili, ga natrli z dišavami in dragocenim oljem ter ga zavili v tkanino. (Janez 19:39, 40; Apostolska dela 9:36–41) Nato so ponavadi prišli sosedje in drugi, da bi žalovali skupaj s svojci umrlega in jih tolažili. (Marko 5:38, 39)

Mnogi Judje so svoje umrle pokopali v votline in grobove, vklesane v mehko skalo, ki jo najdemo v mnogih predelih Izraela. S tem so posnemali očake. Abrahama, Saro, Izaka, Jakoba in druge so njihovi svojci pokopali v mahpelski votlini blizu Hebrona. (1. Mojzesova 23:19; 25:8, 9; 49:29–31; 50:13)

Jezusa so pokopali v grob, ki je bil vklesan v skalo. (Marko 15:46) Takšen grob je imel običajno ozek vhod. V notranjosti so bile v skalo vklesane številne niše oziroma nekakšne police, na katere so položili trupla družinskih članov. V Jezusovem času je bilo v navadi, da so potem, ko je truplo razpadlo, kosti položili v kamnito skrinjo, ki se je imenovala kostnica. Tako so v grobu naredili prostor za prihodnje pokope.

Mojzesova postava je Judom prepovedovala, da bi truplo umrlega uredili za pogreb na šabatni počitek. Ker je Jezus umrl približno tri ure pred začetkom šabata, so ga Jožef iz Arimateje in drugi pokopali, ne da bi njegovo truplo povsem pripravili za pokop. (Luka 23:50–56) Zaradi tega so se nekateri Jezusovi prijatelji po koncu šabata vrnili h grobu, da bi njegovo truplo do konca uredili. (Marko 16:1; Luka 24:1)