Odraščal sem v Santiagu, glavnem mestu Čila, v soseski, kjer so bile droge, tolpe in kriminal del vsakdana. Ko sem bil star pet let, so umorili mojega očeta. Nato je moja mama začela živeti z moškim, ki je bil krut. Neprestano naju je pretepal. Čustvene rane iz tistega časa se mi še do danes niso zacelile.

Med odraščanjem sem zaradi slabega vpliva postal zelo nasilen. Poslušal sem težkometalno glasbo, se opijal in občasno jemal droge. Redno sem sodeloval v uličnih pretepih s preprodajalci drog in ti so me večkrat hoteli spraviti pod rušo. Nekoč je neka rivalska tolpa najela razvpitega morilca, da bi me ubil, vendar sem mu utekel z zgolj eno vbodno rano. Spet drugič pa mi je skupina preprodajalcev drog na glavo nastavila pištolo in me skušala obesiti.

Leta 1996 sem se zaljubil v Carolino in čez dve leti sva se poročila. Po rojstvu najinega prvega sina me je postalo strah, da bom zaradi svoje nasilne narave kruto ravnal s svojo družino, tako kot je to počel moj očim. Zato sem poiskal pomoč v krajevnem rehabilitacijskem centru. Vendar mi zdravniška pomoč in terapija nista pomagali. Še vedno se nisem mogel obvladati; razjezil sem se za vsako malenkost. Ker nisem več hotel zadajati bolečin svoji družini, sem šel celo tako daleč, da sem poskusil narediti samomor. Na srečo mi ni uspelo.

Mnogo let sem bil ateist, vendar sem si želel verjeti v Boga. Zato sem se nekaj časa družil z evangeličani. Medtem je moja žena preučevala Sveto pismo z Jehovovimi pričami. Priče sem sovražil in jih velikokrat obkladal s hudimi žaljivkami. Toda oni so vedno ostali mirni, kar me je presenetilo.

Nekega dne me je Carolina prosila, naj v svoji Bibliji preberem Psalm 83:18. V tej vrstici jasno piše, da je Bogu ime Jehova. Bil sem presenečen, ko sem ugotovil, da so me v moji Cerkvi sicer učili o nekem bogu, vendar ne o Jehovu. Na začetku leta 2000 sem še jaz začel preučevati Sveto pismo s Pričami.

Med preučevanjem sem spoznal, da je Jehova usmiljen in da rad odpušča, in to me je potolažilo. V 2. Mojzesovi 34:6, 7 je Jehova opisan kot »usmiljen in milostljiv [Bog], počasen za jezo, poln srčne dobrotljivosti in resnice, ki svojo srčno dobrotljivost hrani za tisoče, ki oprošča napake, prestopke in grehe«.

Vendar pa sem se zelo mučil, ko sem hotel upoštevati to, kar sem se učil. Bil sem prepričan, da ne bom nikoli obvladal svoje nasilne narave. Vsakič ko mi je spodletelo, me je Carolina ljubeče spodbujala. Spomnila me je na to, da Jehova opazi moj trud. Njena podpora me je navdala z močjo, da sem se še naprej trudil ugajati Jehovu, pa čeprav sem se sam sebi pogosto zdel brezupen primer.

Nekega dne me je Alejandro, ki je preučeval z menoj, prosil, naj preberem Galačanom 5:22, 23. V teh vrsticah piše, da »ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, prijaznost, dobrota, vera, blagost, samoobvladanje« sestavljajo sad Božjega duha. Alejandro mi je pojasnil, da razvijanje teh lastnosti ni toliko odvisno od mojega naprezanja kakor od delovanja Božjega svetega duha. Ta misel je popolnoma spremenila moj pogled na stvari.

Kasneje sem obiskal veliko zborovanje Jehovovih prič. Tam sem opazil red, čistočo in prijateljstvo, kar me je prepričalo, da sem našel pravo vero. (Janez 13:34, 35) Krstil sem se februarja 2001.

Jehova me je iz nasilnega človeka spremenil v miroljubnega. Počutim se, kakor da me je potegnil iz blata, iz katerega se nisem mogel sam izvleči. Prej so me mnogi sovražili, in tega jim niti ne zamerim. Sedaj skupaj z ženo in sinovoma v miru služimo Jehovu.

Sorodniki in nekdanji prijatelji ne morejo verjeti, da sem se tako zelo spremenil. Zaradi tega so nekateri od njih želeli izvedeti več o resnici iz Svetega pisma. Poleg tega sem imel čast pomagati nekaterim drugim, da so spoznali Jehova. Zelo sem vesel, da je biblijska resnica tudi njim spremenila življenje!