Ali verjamete v svetopisemsko obljubo o vstajenju mrtvih? * Upanje na to, da bomo lahko znova skupaj z našimi dragimi, ki so umrli, nas, milo rečeno, pritegne. Toda ali je takšno upanje sploh stvarno? Da bi lažje odgovorili na to vprašanje, si poglejmo, čemu so bili priča apostoli Jezusa Kristusa.

Apostoli so trdno verjeli v vstajenje od mrtvih. Zakaj? Za to so imeli najmanj dva razloga. Kot prvo je njihovo upanje temeljilo predvsem na naslednjem dejstvu: Jezus sam je bil obujen od mrtvih. Obujeni Jezus se je prikazal apostolom pa tudi »več kot petsto bratom naenkrat«. (1. Korinčanom 15:6) Poleg tega so, kot pokažejo štirje evangeliji, Jezusovo vstajenje potrdili in sprejeli za dejstvo mnogi ljudje. (Matej 27:62–28:20; Marko 16:1–8; Luka 24:1–53; Janez 20:1–21:25)

Kot drugo so apostoli na lastne oči videli, da je Jezus obudil najmanj tri ljudi: prvega v Nainu, drugega v Kafarnaumu in tretjega v Betaniji. (Luka 7:11–17; 8:49–56; Janez 11:1–44) Zadnje od teh vstajenj, ki smo ga opisali na začetnih straneh te revije, se je zgodilo v družini, s katero si je bil Jezus še posebej blizu. Poglejmo si še nekaj podrobnosti o tem, kaj se je takrat zgodilo.

»Tvoj brat bo vstal.« Te besede je Jezus izrekel Marti, sestri Lazarja, ki je bil že štiri dni mrtev. Marta sprva ni razumela pomena teh besed. »Vem, da bo vstal,« je odvrnila, vendar je mislila, da se bo to zgodilo enkrat v prihodnosti. Samo predstavljajte si, kako presenečena je bila, ko je Jezus po tistem, ko je rekel »Jaz sem vstajenje in življenje«, njenega brata obudil od mrtvih! (Janez 11:23–25)

Kje je bil Lazar tiste štiri dni po svoji smrti? Lazar ni z ničimer namigoval na to, da bi te štiri dni nekje živel. Ni imel nesmrtne duše, ki bi šla v nebesa. Jezus Lazarja s tem, da ga je obudil od mrtvih, ni privedel nazaj na zemljo, ni ga iztrgal iz nebeške blaženosti, ki naj bi jo užival v bližini Boga. Kje je bil torej Lazar tiste štiri dni? Spal je v grobu. (Pridigar 9:5, 10)

Spomnite se, da je Jezus smrt primerjal s spanjem, iz katere se človek zbudi z vstajenjem. Poročilo  pravi, da je rekel: »Naš prijatelj Lazar je šel počivat, jaz pa grem tja, da ga prebudim.« Zato so mu učenci rekli: »‚Gospod, če je šel počivat, bo ozdravel.‘ Vendar je Jezus govoril o njegovi smrti, oni pa so menili, da je s počivanjem imel v mislih spanje. Zato jim je Jezus zdaj odkrito rekel: ‚Lazar je umrl.‘« (Janez 11:11–14) Jezus je Lazarju s tem, da ga je obudil, vrnil življenje, tako da je bil lahko spet s svojo družino. Kako čudovito darilo je dal Jezus tej družini!

Jezus je s tem, da je v času svojega življenja na zemlji obudil nekaj ljudi, v malem pokazal, kaj bo delal v prihodnosti kot kralj Božjega kraljestva. * Ko bo v nebesih vladal nad zemljo, bo v življenje obudil ljudi, ki spijo v splošnem grobu človeštva. Zato je rekel: »Jaz sem vstajenje.« Samo pomislite, kako srečni boste, ko boste zopet videli svoje drage! Pomislite pa tudi na to, kako veseli bodo tisti, ki bodo obujeni! (Luka 8:56)

Jezus je Marti rekel: »Kdor veruje vame, bo, četudi umre, oživel. In kdor živi ter veruje vame, ne bo nikoli umrl.« (Janez 11:25, 26) Tisti, ki jih bo Jezus obudil med tisočletnim vladanjem, bodo lahko živeli večno – če bodo le iskreno verovali vanj.

Jezus je potem, ko je izrekel te pomembne misli o vstajenju, Marti postavil preiskujoče vprašanje: »Ali veruješ v to?« Odgovorila mu je: »Da, Gospod, verujem, da si ti Kristus, Božji Sin.« (Janez 11:26, 27) Kaj pa vi? Ali bi radi imeli takšno vero v vstajenje, kakršno je imela Marta? Najprej morate spoznati Božji namen s človeštvom. (Janez 17:3; 1. Timoteju 2:4) Takšno spoznanje vam bo pomagalo, da si boste lahko pridobili vero. Zakaj ne bi prosili koga od Jehovovih prič, da vam pokaže, kaj o tej temi pravi Sveto pismo? Z veseljem se bo z vami pogovarjal o čudovitem upanju na vstajenje.