POGOVOR S STANOVALCEM
Ali Jehovove priče verjamejo v Jezusa?
V nadaljevanju je prikazan eden od pogovorov, do katerih lahko pride med Jehovovo pričo in stanovalcem. Zamislimo si, da Priča, ki mu je ime Andrej, obišče gospoda Tima na njegovem domu.
VEROVATI V JEZUSA JE BISTVENEGA POMENA
Andrej: Pozdravljeni Tim. Lepo vas je spet videti.
Tim: Tudi vas.
Andrej: Prinesel sem vam najnovejša izvoda Stražnega stolpa in Prebudite se!. Mislim, da boste v branju člankov zelo uživali.
Tim: Hvala. Res sem vesel, da ste se danes oglasili, ker bi vas rad nekaj vprašal.
Andrej: Seveda. Kaj pa vas zanima?
Tim: Zadnjič sem se pogovarjal s sodelavcem. Povedal sem mu, da ste mi dali zelo zanimivo čtivo. Toda on mi je rekel, naj ga ne berem, ker Jehovove priče ne verjamete v Jezusa. Ali je to res? Rekel sem mu, da vas bom o tem povprašal naslednjič, ko se boste oglasili.
Andrej: Vesel sem, da ste me to vprašali. Dobro je, da ste se to odločili vprašati koga od Jehovovih prič. Če želimo izvedeti, kaj nekdo veruje, je ponavadi najboljše, da ga osebno vprašamo o tem, kajne?
Tim: Tako sem tudi sam razmišljal.
Andrej: Jehovove priče vsekakor verjamemo v Jezusa. Pravzaprav verjamemo, da je verovati v Jezusa bistveno za našo rešitev.
Tim: Tudi meni se je zdelo, da verjamete v Jezusa, toda ko mi je sodelavec rekel, da ne verjamete vanj, sem postal radoveden. Zdi se mi, da se midva o tem nisva nikoli pogovarjala.
Andrej: Ali bi vam lahko prebral nekaj svetopisemskih vrstic, ki govorijo o tem, da je pomembno verovati v Jezusa? Jehovove priče te vrstice pogosto uporabljamo na oznanjevanju.
Tim: Lahko.
Andrej: Najprej si poglejva Jezusove besede, zapisane v Janezu 14:6. So del pogovora, ki ga je imel Jezus z enim od svojih apostolov. Tu piše: »Jezus mu je odvrnil: ‚Jaz sem pot in resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kakor po meni.‘« Samo po kom se torej lahko glede na to vrstico približamo Očetu?
Tim: Samo po Jezusu.
Andrej: Točno. In Jehovove priče to trdno verjamemo. Vas lahko nekaj vprašam? Kaj bi rekli, glede na to, kar ste do sedaj spoznali o Božjih zahtevah, kdo naj bi bil posrednik, po katerem naj bi molili k Bogu?
Tim: Jezus.
Andrej: Točno. Zato vsako molitev k Bogu izrečem v Jezusovem imenu. In to velja za vse molitve, ki jih izrečejo Jehovove priče.
Tim: To pa je dobro vedeti.
Andrej: Zdaj pa si poglejva še besede iz Janeza 3:16. Ta vrstica je tako pomembna, da ji nekateri pravijo kar evangelij v malem. Če bi morali vse Jezusovo življenje in delo na zemlji opisati z enim samim stavkom, potem bi bil to ta. Ali bi ga želeli vi prebrati?
Tim: Lahko. Tu piše: »Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da ne bi bil pokončan nihče, ki veruje vanj, ampak bi imel večno življenje.«
Andrej: Hvala. Ali so vam te besede znane?
Tim: Da. Že velikokrat sem jih slišal v cerkvi.
Andrej: Ja, to so res zelo znane besede. Če jim še enkrat posvetiva pozornost, vidiva, da je Jezus dejal, da lahko zaradi ljubezni, ki jo je Bog izkazal človeštvu, večno živimo. Toda kaj moramo za to storiti?
Tim: Moramo verovati.
Andrej: Tako je. Še posebej moramo verovati v Jezusa Kristusa, Božjega edinorojenega sina. In misel, da nam vera v Jezusa omogoča večno življenje, je omenjena na drugi strani revije, ki sem vam jo prinesel. Tukaj o namenu revije Stražni stolp med drugim piše, da »krepi vero v Jezusa Kristusa, ki je umrl, da bi lahko ljudje večno živeli, sedaj pa vlada kot kralj Božjega kraljestva«.
Tim: Poglej poglej. Prav v vaši reviji je dokaz, da Jehovove priče verjamete v Jezusa.
Andrej: Točno tako.
Tim: Zakaj pa potem ljudje pravijo, da ne verjamete vanj?
Andrej: Verjetno za to obstajajo številni razlogi. Včasih ljudje takšne stvari slišijo od drugih in jih preprosto povejo naprej. Ali pa jim morda takšno neresnico povejo njihovi verski učitelji.
Tim: Pravkar mi je prišlo na misel, da mogoče nekateri pravijo, da ne verjamete v Jezusa zato, ker se imenujete Jehovove priče in ne Jezusove priče.
Andrej: Tudi to bi bil lahko eden od razlogov.
Tim: Zakaj pa tako veliko govorite o Jehovu?
»RAZODEL SEM JIM TVOJE IME«
Andrej: Kot prvo verjamemo, da je zelo pomembno, da uporabljamo Božje ime Jehova, prav kakor ga je njegov sin Jezus. Poglejte, kaj je Jezus rekel svojemu Očetu v molitvi. To je zapisano v Janezu 17:26. Ali bi lahko prosim to vrstico vi prebrali?
Tim: Seveda. »Razodel sem jim tvoje ime in ga bom še razodeval, da bo ljubezen, s katero si me ljubil, v njih in jaz v zedinjenosti z njimi.«
Andrej: Hvala. Ali ste opazili, da je Jezus rekel, da je ljudem razodel Božje ime. Kaj menite, zakaj je to naredil?
Tim: Hm. Ne vem zagotovo.
Vera v Jezusa je bistvena za našo rešitev.
Andrej: No, morda bi si lahko pogledala še eno vrstico, ki to misel bolj razjasni. V mislih imam vrstico iz Apostolskih del 2:21. Tukaj piše: »Vsak, ki bo klical Jehovovo ime, bo rešen.« Verjetno se strinjate s tem, da moramo za to, da bi bili rešeni, klicati Jehovovo ime, in Jezus se je tega nedvomno zavedal.
Tim: Da, seveda.
Andrej: Eden od razlogov, zakaj je bilo Jezusu pomembno, da njegovi sledilci poznajo in uporabljajo Božje ime, je bila torej rešitev. In to je eden od glavnih razlogov, zakaj o Jehovu toliko govorimo. Menimo, da je zelo pomembno razglašati Božje osebno ime in pomagati drugim, da ga tudi oni začnejo klicati.
Tim: Toda čeprav ljudje ne poznajo Božjega imena ali pa ga ne uporabljajo, vseeno vedo, koga imajo v mislih, ko se obračajo k Bogu.
Andrej: To je verjetno res. Vendar pa nam je Bog s tem, da nam je odkril svoje ime, omogočil, da se z njim lažje zbližamo.
Tim: Kaj hočete reči?
Andrej: To bi lahko takole ponazoril: Mojzesa nam ne bi bilo treba poznati po njegovem osebnem imenu. Lahko bi mu preprosto rekli človek, ki je razdelil Rdeče morje, ali pa človek, ki je prejel deset zapovedi. Isto velja za Noeta. Zakaj bi morali poznati njegovo ime? Lahko bi ga imenovali kar človek, ki je zgradil barko in rešil svojo družino in živali. In celo Jezusu bi lahko preprosto rekli človek, ki je prišel iz nebes in umrl za naše grehe. Ali ni tako?
Tim: Se strinjam.
Andrej: Toda Bog je poskrbel za to, da poznamo njihova osebna imena. In zaradi tega, ker poznamo njihova osebna imena, so pripovedi o njih še resničnejše. Čeprav nismo nikoli srečali Mojzesa, Noeta ali Jezusa, pa so ti ljudje zato, ker poznamo njihova imena, za nas bolj resnični.
Tim: Nikoli nisem pomislil na to, vendar je logično!
Andrej: In to je še en razlog, zakaj Jehovove priče toliko uporabljamo Božje osebno ime. Želimo, da bi si ljudje pridobili vero v Boga Jehova in da bi bil zanje resnična oseba, s katero se lahko zbližajo. Obenem pa poudarjamo, kako zelo pomembno vlogo ima Jezus pri naši rešitvi. Morda lahko pogledava še eno vrstico, ki to potrjuje.
Tim: Lahko.
Andrej: Prej sva prebrala vrstico iz Janeza 14:6. Kot se verjetno spomnite, je Jezus tukaj rekel, da je »pot in resnica in življenje«. Sedaj pa poglejva nekaj vrstic pred tem in si preberiva njegove besede, zapisane v Janezu 14:1. Ali lahko preberete drugi del te vrstice?
Tim: Lahko. Tu piše: »Verujte v Boga, verujte pa tudi vame.«
Andrej: Hvala. Kaj mislite, ali vera v enega izključuje vero v drugega? Ali moramo torej izbirati med tem, ali bomo verovali v Jezusa ali v Jehova?
Tim: Ne. Jezus je rekel, da moramo verovati v oba.
Andrej: Natanko tako. In prepričan sem, da se strinjate z menoj, da ni dovolj samo trditi, da verujemo v Boga in Jezusa. To bi morali pokazati s svojim življenjem.
Tim: Vsekakor.
Andrej: Toda kako lahko pokažemo, da verjamemo v Boga in Jezusa? Morda bi se o tem lahko pogovarjala prihodnjič. *
Tim: Velja.
Ali se vam glede kakšne svetopisemske teme porajajo vprašanja? Ali vas zanima kaj v zvezi z verovanjem ali delovanjem Jehovovih prič? Če je tako, se nikar ne obotavljajte o tem povprašati koga od Prič. Z veseljem vam bo odgovoril na vaše vprašanje.
^ odst. 60 Več informacij najdete v 12. poglavju knjige Kaj Biblija v resnici uči?, ki so jo izdali Jehovove priče.