Starodavnemu biblijskemu piscu se je zdelo, da je kratka življenjska doba človeka v ostrem nasprotju z neminljivostjo zemlje. Čeprav generacije že tisočletja prihajajo in odhajajo, je bila zemlja vedno neverjetno prilagodljiva in stabilna gostiteljica živih bitij – vse do danes.

Leta po drugi svetovni vojni nekateri imenujejo doba velikanskih sprememb. V eni sami življenjski dobi smo bili priča neverjetnemu napredku, kar zadeva transport, komunikacije in druge tehnologije, ki so povzročile nepredstavljive ekonomske spremembe. Življenjski standard mnogih je tako visok, da si kaj takega v preteklosti nismo mogli niti zamisliti. In v tem času se je prebivalstvo na zemlji skoraj potrojilo.

Vse to pa ima svojo ceno. Po mnenju nekaterih naj bi človek s svojimi dejavnostmi prekoračil vse meje in začel ogrožati naravna kroženja. Pravzaprav so nekateri znanstveniki mnenja, da smo vstopili v novo geološko dobo, ki so jo poimenovali antropocen – dobo, v kateri ljudje vse močneje vplivajo na naš planet.

Sveto pismo je napovedalo, da bo človek v prihodnosti »pokončeval zemljo«. (Razodetje 11:18) Nekateri se sprašujejo, ali morda ne živimo ravno v tem času. Koliko škode bo še narejene? Ali obstaja točka brez povratka? Ali bo človek zemljo popolnoma uničil?

Ali se zemlja približuje točki brez povratka? Nekateri znanstveniki menijo, da je posledice klimatskih sprememb težko napovedati. Zaradi tega jih skrbi, da se približujemo »kritični točki«, ko lahko nenadne in nepričakovane podnebne spremembe prinesejo katastrofalne posledice.

Poglejmo si na primer zahodno antarktično ploščo ledu. Nekateri so mnenja, da bomo, če se bo globalno segrevanje nadaljevalo, prišli do točke, ko se taljenja ledene plošče ne bo moglo več ustaviti. Ledena plošča namreč odbija sončne žarke, toda ker se tanjša in manjša, je ocean, ki sončnih žarkov ne odbija tako močno, sčasoma bolj izpostavljen soncu. Tako temna površina morja vsrka še več toplote, kar še dodatno pospeši taljenje. To pa lahko pripelje do uničevalnega procesa, ki ga ne bo več mogoče ustaviti. Zaradi takšnega taljenja ledu bi se gladina morja dvignila, kar bi stotinam milijonov ljudi prineslo katastrofalne posledice.

Za to, da bi se lahko spopadli z »izrednimi razmerami«, v katerih se je znašel naš planet, so bile sprejete različne strategije. Ena od teh dolgoročnih strategij se imenuje trajnostni razvoj, ki spodbuja k ekonomski rasti in družbenemu napredku, vendar ne na račun rušenja ekološkega ravnovesja v naravi. In kakšni so rezultati?

Na žalost tako kakor dolgovi svetovne finančne krize tudi ekološki dolgovi še naprej naraščajo. Ljudje naravna bogastva še vedno izčrpavajo hitreje, kakor se ta lahko obnavljajo. Ali lahko glede tega kaj ukrenemo? Neki ekolog je odkrito priznal: »Lahko bi rekli, da nimamo niti najmanjšega pojma, kako uspešno upravljati naš planet.« Ta izjava povsem ustreza temu, kar piše v Svetem pismu: »Človek nima oblasti nad svojo potjo. Ni mu dana oblast, da usmerja svoje korake.« (Jeremija 10:23)

Po drugi strani nam Sveto pismo zagotavlja, da Bog, naš Stvarnik, ne bo dovolil človeku, da popolnoma uniči okolje na našem planetu. V Psalmu 115:16 piše: »Zemljo pa je [Bog] dal človeškim sinovom.« Da, naš planet je »dober dar« našega nebeškega Očeta. (Jakob 1:17) Ali naj bi pričakovali,  da bo Božje darilo le začasno, kakor da bi imelo rok uporabe? Nikakor ne! To se vidi iz tega, kako je zasnovan naš planet.

Iz 1. Mojzesove knjige spoznamo veliko o tem, kako spretno je Bog oblikoval zemljo. Glede zemlje na začetku piše, da je bila »pusta in prazna« in da je bila »nad vodnimi globinami« tema. Tukaj je omenjena voda, ki je nujna za življenje na našem planetu. (1. Mojzesova 1:2) Bog je nato rekel: »Naj nastane svetloba.« (1. Mojzesova 1:3) Očitno so sončni žarki prodrli skozi atmosfero in tako je bila na zemlji prvič vidna svetloba. Zatem Sveto pismo omeni nastanek kopnega in morja. (1. Mojzesova 1:9, 10) Nato se pojavijo »trava, rastlinje, ki daje seme po svojih vrstah, in drevesa, ki rojevajo sad«. (1. Mojzesova 1:12) Tako so bili pripravljeni vsi osnovni elementi, ki so potrebni za procese in kroženja v naravi in so nujni za življenje, na primer za fotosintezo. Kakšen namen je imela vsa ta obsežna priprava?

Starodavni prerok Izaija je Boga opisal z naslednjimi besedami: »On, ki je pravi Bog, ki je oblikoval in naredil zemljo, On, ki jo je utrdil in je ni ustvaril brez razloga, On, ki jo je oblikoval zato, da bi bila naseljena.« (Izaija 45:18) Očitno je Bog zemljo ustvaril zato, da bi ljudje večno živeli na njej.

Na žalost človek tako zlorablja Božje čudovito darilo, da ga je že skoraj uničil. Kljub temu se Stvarnikov namen z zemljo ni spremenil. Nekdo je pred davnimi časi dejal: »Bog ni človek, da bi lagal, ne sin človekov, da bi kaj obžaloval. Ali je kdaj kaj rekel, pa tega ni storil?« (4. Mojzesova 23:19) Bog ne bo dopustil, da bi človek uničil zemljo, pravzaprav se že naglo približuje čas, ko bo Bog »pokončal tiste, ki pokončujejo zemljo«. (Razodetje 11:18)

Jezus Kristus je v svojem znamenitem govoru na gori rekel: »Srečni tisti, ki so blage narave, ker bodo podedovali zemljo.« (Matej 5:5) V tem govoru je kasneje še razkril, kako bo zemlja rešena pred uničenjem. Svojim sledilcem je naročil, naj  molijo: »Naj pride tvoje kraljestvo. Naj se zgodi tvoja volja, kakor v nebesih tako tudi na zemlji.« Božji namen z zemljo bo izpolnilo Božje kraljestvo oziroma vlada. (Matej 6:10)

Glede presenetljivih sprememb, ki jih bo prineslo Kraljestvo, je Bog objavil: »Glej! Vse delam novo.« (Razodetje 21:5) Ali to pomeni, da bo Bog naš planet zamenjal z novim? Ne, saj v resnici ni prav nič narobe z njim. Bog bo uničil vse tiste, ki so odgovorni za krizo, v kateri se je znašel naš planet – »tiste, ki pokončujejo zemljo,« oziroma današnje politične sisteme. Te politične sisteme bosta nadomestila »nova nebesa in nova zemlja« – nova nebeška vlada oziroma Božje kraljestvo, ki bo vladalo nad novo zemeljsko družbo. (Razodetje 21:1)

Da bi lahko Bog poravnal ekološki dolg, ki si ga je nakopalo človeštvo, bo tako rekoč naredil rebalans ekološkega proračuna, saj bo obnovil zemljine naravne vire. Psalmist je pod Božjim navdihnjenjem napisal, kaj bo Bog naredil: »Prijazno si se ozrl na zemljo in ji dal obilje.« Zaradi človeku prijaznega vremena in predvsem zaradi Božjega blagoslova bo zemlja postala raj, v katerem bo hrane v obilju. (Psalm 65:9–13)

Mahatma Gandi, preminuli duhovni vodja Indije, je po besedah svojega osebnega tajnika Pjarelala dejal: »Zemlja lahko poteši potrebe vsakega človeka, ne more pa njegovega pohlepa.« Božje kraljestvo bo odstranilo osnovni vzrok problemov na zemlji, saj bo spremenilo človeška srca. Prerok Izaija je napovedal, da človek pod Božjim kraljestvom »ne bo storil nič žalega in nič pogubnega« sočloveku pa tudi ne zemlji. (Izaija 11:9) V bistvu se že danes na milijone ljudi različnih kultur in družbenih položajev uči o Božjih visokih moralnih merilih. Učijo se ljubiti Boga in bližnjega, kazati hvaležnost, skrbeti za okolje, ohranjati naravne vire in živeti v skladu s Stvarnikovim namenom z zemljo. Dejansko se pripravljajo na življenje na rajski zemlji. (Pridigar 12:13; Matej 22:37–39; Kološanom 3:15)

Poročilo o ustvaritvi iz 1. Mojzesove knjige se sklene z besedami: »Bog [je] videl vse, kar je naredil, in glej, bilo je zelo dobro.« (1. Mojzesova 1:31) Zares, zemlja je enostavno preveč dragocena, da bi Bog pustil, da bi jo človek popolnoma uničil. Tolaži nas dejstvo, da je prihodnost našega planeta v varnih rokah ljubečega Stvarnika Boga Jehova, ki nam obljublja: »Pravični bodo podedovali zemljo in večno prebivali na njej.« (Psalm 37:29) Želimo vam, da bi bili tudi vi med temi, ki bodo šteti za »pravične« in bodo imeli zemljo za svoj večni dom.