VSI smo že videli koga, ki se je razjezil, in nedvomno se tudi sami tu in tam razjezimo. Čeprav morda gledamo na jezo kot na negativno čustvo, ki bi ga morali potlačiti, pa vseeno pogosto čutimo, da smo povsem upravičeno razburjeni. To je še zlasti takrat, ko je videti, da je kdo šel preko tega, kar je po našem prav. V članku, ki ga je izdalo Ameriško združenje za psihologijo, celo piše, da je »jeza povsem normalno, ponavadi zdravo človeško čustvo«.

Morda bi se lahko s tem strinjali, ko preberemo, kaj je po Božjem navdihnjenju napisal krščanski apostol Pavel. Priznal je, da se človek včasih razjezi, in rekel: »Če se razjezite, nikar ne grešite. Naj se ne zgodi, da bi sonce zašlo, vi pa bi bili še vedno razdraženi.« (Efežanom 4:26) Kaj naj bi torej storili glede na zgoraj omenjeno? Ali naj bi dali duška svoji jezi ali pa bi se morali truditi, da jo nadzorujemo?

Ko je Pavel svetoval glede jeze, je imel očitno v mislih besede psalmista, ki je napisal: »Če se razburite, nikar ne grešite.« (Psalm 4:4) Toda kaj je bil namen Pavlovega navdihnjenega opomina? Pavel je v nadaljevanju pojasnil: »Naj od vas izginejo vsakršna zlohotna zagrenjenost, jeza, srd, vpitje in žaljivo govorjenje z vso hudobnostjo vred.« (Efežanom 4:31) Apostol kristjanov ni spodbujal k temu, naj dajo jezi prosto pot. Prav nasprotno, pazili naj bi, da tega ne bi storili. Zanimivo je, da v članku Ameriškega združenja za psihologijo še piše: »Raziskava je pokazala, da dajanje jezi ‚prosto pot‘ jezo in nasilje dejansko stopnjuje in prav nič ne pomaga [. . .] rešiti zadeve.«

Kako lahko torej od nas izgine jeza in vse z njo povezane slabe posledice? Salomon, modri kralj staroveškega Izraela, je zapisal: »Uvid zadržuje človeka pred jezo in v čast se mu šteje, če spregleda prestopek.« (Pregovori 19:11) Kako lahko uvid pomaga človeku, ko prične v njem naraščati jeza?

Uvid pomaga človeku stvari videti globlje. Človek, ki ima uvid, vidi pod površje, in sicer globlje od tega, kar je očitno. Kako nam to pomaga, ko nas kdo užali ali izzove?

Kadar vidimo krivico, smo morda ogorčeni. Toda če se prepustimo svojim čustvom in se nasilno odzovemo, lahko nazadnje prizadenemo sebe ali druge. Tako kakor lahko nenadzorovan ogenj požge hišo, lahko tudi plamen jeze uniči naš sloves in naše odnose z drugimi, celo z Bogom. Ko torej začutimo, da začne v nas naraščati jeza, je čas, da se poglobimo v nastale razmere. Če si pridobimo celovitejšo sliko tega, kar se dogaja, nam bo to gotovo pomagalo obvladovati čustva.

Salomonovemu očetu, kralju Davidu, so pomagali, da je lahko v primeru nekega človeka, ki mu je bilo ime Nabal, stvari videl globlje, in tako za las ušel temu, da bi si nakopal krivdo za prelito kri. David je s svojimi možmi v judovski pustinji ščitil Nabalove ovce. Ko je prišel čas striženja ovc, je David prosil Nabala za nekaj hrane. Nabal pa je na Davidovo prošnjo odvrnil: »Ali naj vzamem svoj kruh, vodo in meso živali, ki sem jih zaklal za svoje strižce, in dam to ljudem, za katere niti ne vem, od kod so?« Kakšna žalitev! Ko je David slišal te besede, se je skupaj s kakimi 400 možmi odpravil, da bi usmrtil Nabala in njegove domače. (1. Samuelova 25:4–13)

Nabalova žena, Abigajila, je izvedela za ta neprijetni dogodek in šla Davidu naproti. Ko je prispela do Davida in njegovih mož, je padla k njegovim nogam in rekla: »Prosim te, dovoli svoji sužnji govoriti pred teboj in prisluhni besedam svoje sužnje!« Nato je Davidu pojasnila, kako nespameten je bil Nabal, in ga opozorila, da mu bo kasneje žal, če se bo maščeval in prelil kri. (1. Samuelova 25:24–31)

Kakšen uvid si je David pridobil iz Abigajilinih besed, ki mu je pomagal pomiriti napete razmere? Prvič, razumel je, da je Nabal že po naravi nespameten mož, in drugič, razumel je, da si lahko z maščevanjem nakoplje krivdo za prelito kri. Podobno kot Davida lahko tudi vas nekaj zelo razjezi. Kaj naj bi storili? V članku glede obvladovanja jeze, ki ga je objavila klinika Mayo, je nasvet: »Vzemite si nekaj časa, globoko dihajte in štejte do deset.« Da, ustavite se in razmislite, kaj je vzrok za težavo in kakšne bi lahko bile posledice vašega ravnanja. Dovolite uvidu, da vas zadrži pred jezo ali pa vam jo celo prežene. (1. Samuelova 25:32–35)

Podobno tudi danes uvid mnogim pomaga nadzorovati jezo. Sebastian je pojasnil, da je pri 23 letih v zaporu na Poljskem začel preučevati Sveto pismo. To mu je pomagalo, da se je naučil nadzorovati jezo in močna čustva. »Najprej razmislim o težavi,« je povedal. »Nato pa skušam udejanjati svetopisemski nasvet. Ugotovil sem, da je Sveto pismo najboljši vodnik.«

Setsuo je upošteval podobne smernice. Rekel je: »Na tiste v službi, ki so me razjezili, sem imel navado vpiti. Ko pa sem začel preučevati Sveto pismo, sem se, namesto da bi na koga pričel vpiti, vprašal: ‚Kdo je pravzaprav kriv? Ali ne povzročam težav ravno jaz?‘« Razmišljanje o takšnih vprašanjih ga je zadržalo pred jezo in mu pomagalo nadzorovati močna čustva, ki so naraščala v njegovem srcu.

Jeza je lahko zelo močno čustvo, toda nasvet iz Božje Besede je še močnejši. Če upoštevate svetopisemske modre nasvete in v molitvi prosite Boga za pomoč, lahko tudi vas uvid zadrži pred jezo oziroma vam jo pomaga nadzorovati.