Odraščal sem v revnem predelu Montreala. Ko sem bil star šest let, mi je umrl oče. Tako so se vse družinske odgovornosti zgrnile na mamina ramena. V družini nas je bilo osem otrok in jaz sem bil najmlajši.

Moj vsakdan se je vrtel okrog drog, hazardiranja, nasilja in druženja s kriminalci. Ko mi je bilo deset let, sem začel hoditi po opravkih za prostitutke in oderuhe. Pogosto sem lagal in užival v tem, da sem zavajal ljudi z najrazličnejšimi prevarami. To je bilo zame kakor droga.

Pri 14 letih sem bil že pravi mojster v različnih načinih goljufanja ljudi. Na primer, kupil sem velike količine pozlačenih ur, zapestnic in prstanov ter jim vgraviral oznako za 14-karatno zlato. Nato pa sem jih prodajal na ulici in parkiriščih nakupovalnih središč. Takšen način lahkega zaslužka me je povsem prevzel. Nekoč sem v enem samem dnevu zaslužil 10.000 kanadskih dolarjev!

Ko sem bil star 15 let, so me izključili iz prevzgojnega doma, in tako nisem imel kje živeti. Spal sem na ulici, v parku ali pa pri občasnih prijateljih, ki so me sprejeli v svoj dom.

Policija me je velikokrat zaslišala zaradi različnih goljufij, ki sem jih storil. Ker nisem prodajal ukradenih reči, me niso nikoli zaprli. Vendar pa sem zaradi goljufanja, prevar in prodajanja brez dovoljenja moral plačati veliko zajetnih denarnih kazni. Nikogar se nisem bal, zato sem celo za oderuhe terjal denar. To je bilo nevarno in včasih sem pri sebi nosil pištolo. Nekajkrat sem sodeloval pri organiziranem kriminalu.

S Svetim pismom sem prišel v stik, ko mi je bilo komaj 17 let. Moje dekle, pri katerem sem živel, je začelo preučevati Sveto pismo z Jehovovimi pričami. Nisem se strinjal s svetopisemskimi moralnimi omejitvami, zato sem to dekle zapustil in šel živet k drugi mladi ženski, s katero sem se sestajal.

 Do preobrata je prišlo, ko je tudi ona začela preučevati s Pričami! Naredila je spremembe v svojem življenju. Name je naredilo vtis to, da je postajala vse bolj blaga in potrpežljiva. Sprejel sem povabilo na shod v kraljestveni dvorani Jehovovih prič. Dobrodošlico so mi izrazili dostojni in prijazni ljudje. To je bilo pravo nasprotje od sveta, ki sem ga poznal! V družini se nisem nikoli počutil zaželjenega. V otroštvu sem bil prikrajšan za naklonjenost in nežnost. Toplina, ki sem jo občutil med Jehovovimi pričami, je bila točno to, po čemer sem hrepenel. Ko so mi Priče predlagali, da bi z mano preučevali Sveto pismo, sem se z veseljem strinjal.

To, kar sem spoznaval iz Svetega pisma, mi je verjetno rešilo življenje. Da bi odplačal dolgove svojega hazardiranja, ki so znašali več kot 50.000 kanadskih dolarjev, sem z dvema kolegoma načrtoval rop. Kako vesel sem, da sem se odločil, da ne bom sodeloval! Moja nekdanja kolega sta brez mene izpeljala rop. Enega so prijeli, drugega pa ubili.

Ko sem še naprej preučeval Sveto pismo, sem uvidel, koliko sprememb moram narediti. Spoznal sem denimo, kaj Sveto pismo pravi v 1. Korinčanom 6:10: »Ne tatovi, ne pohlepneži, ne pijanci, ne sramotilci, ne izsiljevalci ne bodo podedovali Božjega kraljestva.« Ko sem prebral to vrstico, sem se zavedal svojih napačnih dejanj in začel jokati. Spoznal sem, da moram svoje življenje povsem spremeniti. (Rimljanom 12:2) Bil sem nasilen in agresiven, poleg tega je bilo celotno moje življenje zgrajeno na lažeh.

Toda s preučevanjem Svetega pisma sem tudi razumel, da je Jehova usmiljen in rad odpušča. (Izaija 1:18) Goreče sem molil. Jehova sem rotil, naj mi pomaga, da se osvobodim tedanjega življenjskega sloga. Z njegovo pomočjo mi je uspelo postopoma spremeniti osebnost. Odločilni korak je bil ta, da sva se z dekletom uradno poročila.

Pri 24 letih sem bil poročen in imel tri otroke. Sedaj sem moral najti zakonito zaposlitev. Toda moja izobrazba je bila pomanjkljiva in nisem imel nobenih priporočil. Ponovno sem goreče molil k Jehovu, nato pa sem začel iskati službo. Morebitnim delodajalcem sem povedal, da hočem spremeniti svoje življenje in pošteno zaslužiti za preživetje. Včasih sem pojasnil, da preučujem Sveto pismo in da si želim postati boljši državljan. Veliko delodajalcev me ni želelo zaposliti. Navsezadnje pa mi je na enem od nadaljnjih razgovorov, potem ko sem odkrito spregovoril o svoji problematični preteklosti, delodajalec rekel: »Pravzaprav ne vem zakaj, toda nekaj mi govori, da vas moram zaposliti.« Verjamem, da je bil to odgovor na moje molitve. Sčasoma sva se z ženo krstila in postala Jehovovi priči.

Danes sem živ zato, ker upoštevam svetopisemska načela in živim tako, kot se za kristjana spodobi. Imam čudovito družino. Prepričan sem, da mi je Jehova odpustil, zato imam čisto vest.

Že 14 let večino svojega časa posvečam temu, da pomagam drugim spoznati, kaj uči Sveto pismo. Nedavno se mi je pri tem delu pridružila moja žena. Vesel sem, da sem lahko v preteklih 30 letih pomagal 22 sodelavcem, da so tudi oni začeli častiti Jehova. Še vedno obiskujem nakupovalna središča, toda ne zato, da bi ljudi ogoljufal, kakor sem to počel nekoč. Sedaj se tam pogosto pogovarjam z drugimi o svoji veri. Hočem jim nekaj dati, in sicer upanje na življenje v prihodnjem novem svetu, kjer ne bo več prevarantov. (Psalm 37:10, 11)