Rodil sem se v majhnem mestu na Poljskem blizu nemške meje. Imel sem mirno življenje, saj so nas obkrožale kmetije in gozdovi. Ljubeča starša sta me spodbujala, naj bom dober človek, se pridno učim in si prizadevam za uspešno kariero.

Težave so se pojavile, ko sem začel študirati pravo na univerzi v mestu Vroclav. Ker nisem več živel s starši, sem si izbral škodljivo družbo. Že od nekdaj sem imel rad nogomet, vendar sem zaradi vpliva novih prijateljev postal pravi fanatik. Moja najljubša ekipa je bila iz Varšave. Ob koncih tedna sem hodil na vse njene tekme, ne glede na to, v katerem kraju je igrala. Na teh kratkih potovanjih sem popival, užival droge in se občasno vpletel v hude pretepe z navijači nasprotne ekipe. To je bil zame pobeg pred stresom vsakodnevnega življenja, čeprav sem se zavedal, da bi lahko v primeru, če bi me aretirala policija, moja pravniška kariera splavala po vodi.

S prijatelji sem rad zahajal v klube in diskoteke. Tam smo pogosto sodelovali v uličnih pretepih. Kar nekajkrat me je aretirala policija. Vendar mi je vedno nekako uspelo, da sem se ognil resnim težavam z zakonom, včasih tako, da sem dal podkupnino. Prepričan sem bil, da zajemam življenje z veliko žlico. Kljub temu sem globoko v sebi čutil, da to, kar delam, ni prav. Vsako nedeljo sem šel v cerkev, saj sem si želel pomiriti vest.

Leta 2004 sta na moja vrata potrkali Jehovovi priči in privolil sem, da skupaj razpravljamo o Svetem pismu. Več ko sem spoznal o tem, kaj pomeni biti pravi kristjan, bolj me je mučila vest. Vedel sem, da moram nehati popivati in uživati droge ter pretrgati stike z ljudmi, ki ne živijo po svetopisemskih merilih. Poleg tega mi je bilo jasno, da moram preoblikovati svojo divjo in nasilno osebnost. Čeprav sem se vsega tega zavedal, sem še naprej hodil po napačni poti.

Do prelomnice je prišlo nekega večera, ko sem se začel pretepati z osmimi moškimi. Spomnim se, kako sem ležal na ulici, drugi pa so me brcali in udarjali v glavo. Občutek sem imel, da sem blizu  smrti, zato sem začel moliti: »Jehova, žal mi je, ker nisem resno vzel tvoje Besede. Če preživim, obljubim, da bom začel preučevati Sveto pismo s Pričami in se spravil v red.« Na moje presenečenje sem preživel. Zato sem držal svojo obljubo, da preučujem Sveto pismo.

Leta 2006 sem se preselil v Anglijo. Moj cilj je bil zaslužiti dovolj denarja, da se lahko vrnem na Poljsko in si pridobim višjo stopnjo izobrazbe iz prava. Še naprej sem preučeval Sveto pismo in neka svetopisemska vrstica je name naredila velik vtis. Apostol Pavel je napisal: »Resnično gledam na vse kot na izgubo zaradi neprekosljive vrednosti spoznanja o Kristusu Jezusu, mojem Gospodu. Zaradi njega sem sprejel izgubo vsega in imam vse to za kup smeti, da bi pridobil Kristusa.« (Filipljanom 3:8) Apostol Pavel je bil tako kot jaz pravno izobražen, poleg tega je bil tudi on zelo nasilen človek. (Apostolska dela 8:3) Toda uvidel je, da obstaja boljši način življenja – da služi Bogu in po svojih najboljših močeh posnema Jezusa. Ko sem premišljeval o Pavlovem zgledu, mi je postalo jasno, da donosna kariera in nasilno vedenje nista ključ do sreče. Pavlu se je uspelo spremeniti, zato sem bil prepričan, da bo uspelo tudi meni. Odločil sem se, da ostanem v Angliji, in opustil sem misel na dodatno pravno izobraževanje.

Več ko sem spoznal o Jehovu, bolj me je to pritegnilo k njemu. Njegova obljuba, da odpušča tem, ki se iskreno trudijo spremeniti, mi je segla do srca. (Apostolska dela 2:38) In ko sem premišljeval o besedah iz 1. Janezovega 4:16, kjer piše »Bog je ljubezen«, sem pričenjal razumeti, zakaj Bog sovraži nasilje.

Name je naredilo vtis tudi vedenje Prič. Opazil sem, da se trudijo živeti po visokih svetopisemskih moralnih merilih. Želel sem postati del te srečne bratovščine. Potem ko sem naredil spremembe v svojem življenju, kar ni bilo lahko, sem se leta 2008 krstil in postal Jehovova priča.

Bil sem ambiciozen in nasilen človek, užival sem droge in bil nogometni fanatik, ki je rad popival, vendar me je Sveto pismo preoblikovalo v Božjega služabnika, ki druge z veseljem poučuje o Svetem pismu. Še vedno rad gledam nogomet, vendar sem odločen obdržati takšno razvedrilo na primernem mestu.

Sedaj sem srečno poročen s prelepo Jehovovo sočastilko Esther. Zelo naju osrečuje, da lahko o Svetem pismu poučujeva ljudi, ki govorijo poljsko in živijo tukaj na severozahodu Anglije. Prvič v življenju čutim pravo zadovoljstvo. Imam čisto vest in polno, smiselno življenje.