Ali ste vedeli?
Ali so Judje na binkošti leta 33 n. št. v Jeruzalem res prišli »iz vseh narodov, kolikor jih je pod nebom«?
Svetopisemsko poročilo iz Apostolskih del 2:5–11 govori o tem, da je na binkošti leta 33 n. št. v Jeruzalem prišla množica ljudi. O tej množici pa je pisal tudi judovski pisec Filon, ki je živel v tistem času.
Filon je o ljudeh, ki so potovali v Jeruzalem, napisal: »Neštete množice ljudi prihajajo iz neštetih mest, nekateri po kopnem, drugi po morju, z vzhoda in zahoda, severa in juga, in to ob vsakem prazniku.« Navajal je tudi iz pisma, ki ga je Agripa I., vnuk Heroda Velikega, poslal rimskemu cesarju Kaliguli. Agripa je glede Jeruzalema napisal: »Sveto mesto [. . .] ni prestolnica samo Judeje, ampak tudi večine drugih provinc, in to zaradi kolonij, ki jih tu in tam pošilja v sosednje dežele.«
Agripa je navedel področja, kjer so ustanovili judovske kolonije, med drugim oddaljene kraje v Mezopotamiji, severni Afriki, Mali Aziji, Grčiji in na sredozemskih otokih. Učenjak Joachim Jeremias pravi: »Čeprav to poročilo določno ne navaja potovanj v Jeruzalem, pa so ta sama po sebi umevna, saj je bilo za vse odrasle Jude obvezno, da so romali tja.« (5. Mojzesova 16:16)
Kje so bili nastanjeni tisoči, ki so prišli v Jeruzalem na praznovanje judovskih praznikov?
V Jeruzalemu so vsako leto obhajali tri praznike – pasho, binkošti in šotorski praznik. V prvem stoletju je ob teh dogodkih v Jeruzalem pripotovalo na stotisoče ljudi iz vsega Izraela in vseh drugih dežel, kjer so živeli Judje. (Luka 2:41, 42; Apostolska dela 2:1, 5–11) Vsi ti romarji so si morali priskrbeti nastanitev.
Nekateri so prenočili pri prijateljih, drugi pa v gostiščih ali najetih sobah. Mnogi so šotorili znotraj ali okrog mestnega obzidja. Jezus je med svojim zadnjim obiskom v Jeruzalemu prenočeval v bližnjem mestu Betanija. (Matej 21:17)
Blizu templja so našli veliko zgradb s številnimi umivalniki. Menijo, da so bile te zgradbe nekakšna prenočišča, v katerih so se lahko romarji nastanili in se očistili, preden so šli v tempelj. Napis na eni izmed teh zgradb odkriva, da je duhovnik in predstojnik krajevne sinagoge, Teodot, »zgradil sinagogo za branje Tore [. . .]; še več, zgradil je hiše, sobe in napeljal vodo za nastanitev tujcev, ki bi potrebovali prenočišče«.