Žalostinke 4:1–22
א [alef]*
4 O, kako je sijoče zlato potemnelo, to dobro zlato!+O, kako so raztreseni sveti kamni+ po vogalih vseh ulic!+
ב [bet]
2 Na dragocene síonske sinove,+ ki so bili nekoč dragoceni kakor prečiščeno zlato,zdaj gledajo kakor na velike lončene vrče, na izdelek lončarjevih rok!+
ג [gimel]
3 Celo šakali ponujajo seske, dojijo svoje mladiče.Hči mojega ljudstva je postala okrutna+ kakor noji v pustinji.+
ד [dalet]
4 Dojenčku se od žeje lepi jezik na nebo.+Otroci prosijo kruha,+ toda nihče jim ga ne da.+
ה [he]
5 Tisti, ki so jedli izbrane jedi, zdaj osupli tavajo po ulicah.+Tisti, ki so odraščali v škrlatnih oblačilih,+ zdaj objemajo kupe pepela.+
ו [vav]
6 Kazen za pregreho hčere mojega ljudstva je večja od kazni za greh Sódome,+ki je bila razdejana v trenutku in ki ji nobena roka ni pomagala.+
ז [zajin]
7 Njeni nazirci*+ so bili čistejši od snega,+ bolj beli kakor mleko.Bili so bolj rdeči+ kakor korale, gladki so bili kakor safir.+
ח [het]
8 Zdaj pa so videti temnejši od saj. Ljudje jih na ulicah ne prepoznajo.+Koža se jim je zgrbančila na kosteh.+ Posušila se je kakor drevo.
ט [tet]
9 Boljše je pobitim od meča+ kakor tistim, ki jih je pomorila lakota,+ker ti hirajo kakor prebodeni zaradi pomanjkanja poljskih pridelkov.
י [jod]
10 Roke sočutnih žena so kuhale svoje otroke.+Z njimi so se hranili ob razdejanju hčere mojega ljudstva.+
כ [kaf]
11 Jehova je pokazal ves svoj srd.+ Izlil je svojo plamtečo jezo.+Na Síonu je zanetil ogenj, ki je požrl njegove temelje.+
ל [lamed]
12 Ne kralji zemlje ne prebivalci dežele niso verjeli,+da bodo nasprotniki in sovražniki vstopili skozi jeruzalemska vrata.+
מ [mem]
13 To se je zgodilo zaradi grehov njegovih prerokov in pregreh njegovih duhovnikov,+ki so sredi njega prelivali kri pravičnih.+
נ [nun]
14 Kakor slepci so tavali+ po ulicah.+ Omadeževali so se s krvjo,+tako da se nihče ni smel dotakniti njihovih oblačil.+
ס [sameh]
15 »Umaknite se! Nečisti!«+ so jim klicali. »Umaknite se! Umaknite se! Ne dotikajte se nas!«+Kajti postali so brezdomci,+ tavali so okrog.+ Narodi so govorili: »Ne bodo več prebivali pri nas.+
פ [pe]
16 Jehova jih je razkropil.+ Ne bo se več ozrl nanje.+Duhovnikov ne bo nihče spoštoval,+ s starci ne bo nihče usmiljen.«+
ע [ajin]
17 Dokler še obstajamo, nam pešajo oči, ko zaman čakamo na pomoč.+Ko smo gledali naokrog, smo videli narod, ki ne more prinesti rešitve.+
צ [cade]
18 Zalezujejo naše korake,+ tako da ne moremo hoditi po svojih trgih.Približal se nam je konec. Naši dnevi so se dopolnili, prišel je naš konec.+
ק [kof]
19 Naši zasledovalci so hitrejši od orlov pod nebom.+Po gorah nas vneto zasledujejo.+ V pustinji prežijo na nas.+
ר [reš]
20 Dih naših nosnic,+ Jehovov maziljenec,+ je ujet v njihovi veliki jami,+tisti, za katerega smo govorili: »V njegovi senci+ bomo živeli med narodi.«+
ש [sin]
21 Veseli se in raduj,+ o edómska hči,+ ki prebivaš v Uzovi deželi!+Tudi do tebe bo prišla čaša.+ Opila se boš in se razgalila.+
ת [tav]
22 Dovolj si bila kaznovana za svojo pregreho, o síonska hči.+ Ne bo te več odpeljal v pregnanstvo.+Ozrl se je na tvojo pregreho, o edómska hči. Razkril je tvoje grehe.+
