1. Tesaloničanom 1:1–10

1  Pavel, Silván*+ in Timotej+ občini* Tesaloničanov, ki je zedinjena+ z Bogom, Očetom, in z Gospodom Jezusom Kristusom: Naj bosta z vami nezaslužena dobrotljivost in mir.+  Kadar vas omenjamo v svojih molitvah, se Bogu vedno zahvaljujemo,+  saj se pred našim Bogom in Očetom nenehno spominjamo vašega zvestega dela,+ ljubečega naprezanja in vaše zdržljivosti zaradi upanja,+ ki ga opirate na našega Gospoda Jezusa Kristusa.  Vemo namreč, od Boga ljubljeni bratje, da vas je on izbral,+  kajti dobra novica, ki jo oznanjamo, se med vami ni pojavila samo v besedi, temveč tudi z močjo+ in svetim duhom in trdnim prepričanjem.+ Saj tudi sami veste, kakšni smo se izkazali do vas v vaše dobro.+  In vi ste nas začeli posnemati,+ pa tudi Gospoda,+ saj ste kljub mnogim stiskam+ sprejeli besedo z veseljem, ki prihaja od svetega duha,+  tako da ste postali zgled vsem verujočim v Makedoniji* in Aháji.  Dejstvo je, da se od vas Jehovova beseda+ ni razglasila samo po Makedoniji in Aháji, temveč se je vaša vera+ v Boga razširila po vseh krajih,+ tako da nam ni treba ničesar govoriti.  Sami namreč poročajo o tem, kako smo prvič prišli med vas in kako ste se od svojih malikov+ obrnili k Bogu, da bi sužnjevali živemu+ in pravemu+ Bogu 10  in čakali+ njegovega Sina, ki prihaja iz nebes,+ katerega je obudil od mrtvih,+ namreč Jezusa, ki nas rešuje pred prihajajočo jezo.+

Opombe

Glej opombo k 2Ko 1:19.
Glej opombo k Mt 16:18 pri »občino«.
Glej opombo k Apd 16:9.