1. Janezovo 4:1–21
4 Ljubljeni, ne verjemite vsakemu navdihnjenemu izreku,+ temveč navdihnjene izreke preverjajte, da boste ugotovili, ali izvirajo od Boga,+ ker se je na svetu pojavilo že veliko lažnih prerokov.+
2 Navdihnjeni izrek od Boga+ spoznate po tem: vsak navdihnjen izrek, ki priznava, da je Jezus Kristus prišel kot človek, izvira od Boga,+
3 navdihnjeni izrek, ki Jezusa ne priznava, pa ne izvira od Boga.+ Poleg tega je to antikristov navdihnjeni izrek, o katerem ste slišali, da prihaja,+ zdaj pa je že v svetu.+
4 Vi izvirate od Boga, otročiči, in ste tiste ljudi premagali,+ ker je ta, ki je zedinjen+ z vami, večji+ od onega, ki je zedinjen s svetom.+
5 Oni izvirajo od sveta,+ zato govorijo to, kar prihaja od sveta, in svet jih posluša.+
6 Mi izviramo od Boga.+ Kdor spoznava Boga, nas posluša,+ kdor pa ne izvira od Boga, nas ne posluša.+ Po tem prepoznamo navdihnjeni izrek resnice in navdihnjeni izrek zmote.+
7 Ljubljeni, ljubimo drug drugega,+ ker je ljubezen+ od Boga in vsak, ki ljubi, je rojen iz Boga+ in Boga spoznava.+
8 Kdor ne ljubi, Boga ni spoznal, ker Bog je ljubezen.+
9 Božja ljubezen se je na nas razodela s tem,+ da je Bog svojega edinorojenega Sina+ odposlal v svet, da bi po njem lahko dobili življenje.+
10 Ta ljubezen ni v tem, da bi bili mi ljubili Boga, temveč v tem, da je on ljubil nas in je odposlal svojega Sina kot spravno+ žrtev+ za naše grehe.+
11 Ljubljeni, če nas je Bog tako ljubil, smo tudi mi dolžni ljubiti drug drugega.+
12 Boga ni nikoli nihče videl.+ Če drug drugega ljubimo, ostaja Bog v nas in njegova ljubezen je v nas postala dovršena.+
13 To, da ostajamo zedinjeni+ z njim in on zedinjen z nami,+ vemo po tem, ker nam je podelil svojega duha.+
14 Poleg tega smo sami videli+ in pričujemo,+ da je Oče odposlal svojega Sina za rešitelja sveta.+
15 Kdor koli prizna, da je Jezus Kristus Božji Sin,+ ostaja Bog zedinjen s takšnim človekom in on zedinjen z Bogom.+
16 Sami smo spoznali ljubezen,+ ki jo ima Bog do nas, in ji verjamemo.
Bog je ljubezen,+ in kdor ostaja v ljubezni,+ ostaja zedinjen z Bogom in Bog ostaja zedinjen+ z njim.
17 Tako je ljubezen pri nas postala dovršena, da bi na dan sodbe+ lahko govorili brez zadržkov,+ ker prav takšni, kakršen je on, smo tudi mi v tem svetu.+
18 V ljubezni ni strahu,+ temveč dovršena ljubezen strah odganja,+ ker strah deluje kot ovira. Resnično, kdor se boji, v ljubezni ni postal dovršen.+
19 Mi pa ljubimo, ker nas je prvi ljubil on.+
20 Če kdo reče »Ljubim Boga«, pa sovraži svojega brata, je lažnivec.+ Kdor namreč ne ljubi svojega brata,+ katerega vidi, ne more ljubiti Boga, katerega ne vidi.+
21 In on nam je zapovedal,+ da naj tisti, ki ljubi Boga, ljubi tudi svojega brata.+
