1. kraljev 12:1–33
12 Roboám+ je šel v Síhem,+ kajti tja je prišel ves Izrael, da bi ga postavil za kralja.
2 Za to pa je izvedel Nebátov sin Jeroboám,+ ki je bil še v Egiptu (Jeroboám je namreč zbežal pred kraljem Salomonom in prebival v Egiptu).+
3 Tedaj so poslali ponj in ga poklicali. Tako so Jeroboám in ves Izraelov zbor prišli in rekli Roboámu:+
4 »Tvoj oče nam je naložil težek jarem, ti pa nam zdaj olajšaj+ trdo službo svojega očeta in njegov težki jarem,+ ki nam ga je naložil, in ti bomo služili.«+
5 On pa jim je odvrnil: »Pojdite in se čez tri dni vrnite k meni.«+ In ljudstvo je odšlo.
6 Kralj Roboám pa se je posvetoval s starejšimi možmi,+ ki so služili njegovemu očetu Salomonu, ko je še živel, in jih je vprašal: »Kaj mi svetujete? Kaj naj odgovorim temu ljudstvu?«+
7 Odgovorili so mu: »Če boš danes pokazal, da si pripravljen biti služabnik temu ljudstvu ter mu služiti,+ in če jim boš govoril prijazne besede,+ bodo tvoji služabniki za vedno.«+
8 Toda on je zavrgel nasvet, ki so mu ga dali starejši možje, ter se posvetoval z mladeniči, ki so odraščali z njim+ in so mu služili.+
9 Vprašal jih je: »Kaj svetujete?+ Kaj naj odgovorimo temu ljudstvu, ki mi je reklo ‚Olajšaj nam jarem, ki nam ga je naložil tvoj oče‘?«+
10 Mladeniči, ki so odraščali z njim, pa so mu odvrnili: »Temu ljudstvu, ki ti je reklo ‚Tvoj oče nam je naložil težek jarem, ti pa nam ga olajšaj‘, reci takole:+ ‚Moj mezinec je debelejši od ledij mojega očeta.+
11 Moj oče vam je naložil težek jarem, jaz pa vam ga bom še otežil.+ Moj oče vas je kaznoval z biči, jaz pa vas bom kaznoval s škorpijoni*.‘«+
12 In tretji dan so Jeroboám in vse ljudstvo prišli h kralju Roboámu, ker je ta rekel: »Vrnite se k meni čez tri dni.«+
13 Kralj pa je ljudstvu odgovoril strogo+ in zavrgel nasvet, ki so mu ga dali starejši možje.+
14 Odgovoril jim je po nasvetu mladeničev:+ »Moj oče vam je naložil težek jarem, jaz pa vam ga bom še otežil. Moj oče vas je kaznoval z biči, jaz pa vas bom kaznoval s škorpijoni.«+
15 Kralj torej ni poslušal ljudstva,+ ker je Jehova tako vodil dogodke.+ Jehova je to storil, da bi izpolnil svojo besedo,+ ki jo je po Ahíju+ iz Šíla govoril Nebátovemu sinu Jeroboámu.
16 Ko je vse izraelsko ljudstvo videlo, da ga kralj noče poslušati, je kralju odgovorilo: »Kaj imamo skupnega z Davidom?+ Nobene dediščine nimamo z Jésejevim sinom. Vrni se k svojim bogovom,+ o Izrael! Ti, o David, pa skrbi za svojo hišo!«+ In Izrael je odšel v svoje šotore.
17 Roboám pa je še naprej kraljeval nad Izraelovimi sinovi, ki so prebivali v Judovih mestih.+
18 Nato je kralj Roboám poslal k njim Adoráma,+ ki je bil nad tistimi, ki so bili določeni za obvezno delo,+ vendar ga je ves Izrael kamenjal,+ da je umrl. Kralju Roboámu pa je uspelo skočiti na voz in zbežati v Jeruzalem.
19 Tako Izraelci vztrajajo v svojem uporu+ proti Davidovi hiši do današnjega dne.+
20 Ko je ves Izrael slišal, da se je Jeroboám vrnil, so takoj poslali ponj in ga poklicali v zbor ter ga postavili za kralja nad vsem Izraelom.+ Judov rod je bil edini, ki je šel za Davidovo hišo.+
21 Ko je Roboám prispel v Jeruzalem,+ je takoj zbral vso Judovo hišo in Benjaminov rod,+ sto osemdeset tisoč izbranih vojščakov, da bi se bojevali zoper Izraelovo hišo in vrnili kraljestvo Salomonovemu sinu Roboámu.
22 Tedaj je Šemajáju,+ Božjemu možu, prišla beseda od pravega Boga:+
23 »Roboámu, sinu Judovega kralja Salomona, ter vsej Judovi hiši, Benjaminu in preostalemu ljudstvu reci:
24 ‚Jehova pravi takole: »Ne hodite se bojevat proti svojim bratom, Izraelovim sinovom!+ Vrnite se vsak na svoj dom, kajti to se je zgodilo po moji volji!«‘«+ In poslušali so Jehovovo besedo+ ter se vrnili na svoje domove, kakor jim je rekel Jehova.+
25 Jeroboám pa je utrdil Síhem+ v éfraimskem gorovju in se naselil v njem. Nato je odšel od tam in utrdil Penuél.+
26 In Jeroboám je v svojem srcu+ dejal: »Kraljestvo se bo zdaj vrnilo Davidovi hiši.+
27 Če bo to ljudstvo še naprej hodilo v Jeruzalem,+ da bi v Jehovovi hiši darovalo žrtve, se bo srce tega ljudstva vrnilo k svojemu gospodu, Judovemu kralju Roboámu; ubili me bodo+ in se vrnili k Judovemu kralju Roboámu.«
28 Zato se je kralj posvetoval,+ potem pa naredil dve zlati teleti+ in ljudstvu rekel: »Pot v Jeruzalem je za vas prenaporna. Tu je tvoj Bog,+ o Izrael, ki te je izpeljal iz egiptovske dežele!«+
29 Nato je eno tele postavil v Betelu,+ drugo pa v Danu,+
30 s čimer je ljudstvo navajal na greh.+ In ljudstvo je hodilo vse do Dana, da bi se postavilo pred tele.
31 Jeroboám je naredil tudi svetišča na višavah+ in za duhovnike postavil ljudi iz ljudstva, ki niso bili izmed Lévijevih sinov.+
32 Prav tako je v osmem mesecu, petnajstega dne v mesecu, vpeljal praznik, kakršen je bil praznik, ki so ga obhajali v Judu,+ da bi daroval žrtve na oltarju, ki ga je zgradil v Betelu, in da bi žrtvoval teletoma, ki ju je naredil. In v Betelu+ je postavil duhovnike, da bi služili na višavah, ki jih je naredil.
33 Petnajstega dne v osmem mesecu, v mesecu, ki ga je sam določil,+ je daroval žrtve na oltarju, ki ga je zgradil v Betelu. In vpeljal je praznik za Izraelove sinove ter prinašal daritve, da bi jih zažigal na oltarju.+
Opombe
^ »Škorpijoni« so bili biči, ki so imeli na koncu ostre konice.
