1. kraljev 18:1–46
18 Po mnogih dneh,+ v tretjem letu, pa je Eliju prišla Jehovova beseda: »Pojdi, pokaži se Ahábu, ker sem se odločil poslati dež na zemljo.«+
2 In Elija se je šel pokazat Ahábu. V Samaríji pa je bila huda lakota.+
3 Tedaj je Aháb poklical Obadíja, dvornega oskrbnika.+ (Obadíja pa se je zelo bal+ Jehova.
4 Ko je Jezabéla+ pobijala Jehovove preroke,+ je Obadíja vzel sto prerokov in jih skril po petdeset v votlino ter jim prinašal kruh in vodo.)+
5 In Aháb je rekel Obadíju: »Pojdi po deželi k vsem izvirom in potokom. Morda bomo le našli kaj trave,+ da bi ohranili konje in mule pri življenju in da ne bi izgubili nobene živali več.«+
6 Tako sta si razdelila deželo, ki naj bi jo preiskala. Aháb je odšel po eni poti, Obadíja pa je odšel po drugi poti.+
7 Ko je Obadíja šel po poti, glej, mu je prišel naproti Elija.+ Obadíja je takoj, ko ga je prepoznal, padel na kolena in se priklonil do tal+ ter rekel: »Ali si to ti, moj gospod+ Elija?«
8 Odvrnil mu je: »Jaz sem. Pojdi, reci svojemu gospodu:+ ‚Elija je tu.‘«
9 On pa je dejal: »Kaj sem zagrešil,+ da svojega služabnika izročaš v roke Ahábu, da bi me usmrtil?
10 Kakor res živi Jehova,+ tvoj Bog, ni ne naroda ne kraljestva, kamor ne bi moj gospod poslal, da te poiščejo. In ko so mu rekli ‚Ni ga tukaj‘, je od tistega kraljestva ali naroda zahteval, da priseže, da te niso našli.+
11 Sedaj pa praviš: ‚Pojdi, reci svojemu gospodu: »Elija je tu.«‘
12 Ko bom odšel od tebe, te bo Jehovov duh+ odnesel kdo ve kam, in ko bom prišel k Ahábu, da mu povem zate, on pa te ne bo našel, me bo ubil.+ Tvoj služabnik pa se boji Jehova že od mladosti.+
13 Ali niso mojemu gospodu povedali, kaj sem storil, ko je Jezabéla pobijala Jehovove preroke? Skril sem sto Jehovovih prerokov, po petdeset v votlino,+ in jim prinašal kruh in vodo.+
14 Ti pa sedaj praviš: ‚Pojdi, reci svojemu gospodu: »Elija je tu.«‘ Gotovo me bo ubil.«+
15 Elija pa je rekel: »Kakor res živi Jehova nad vojskami,+ pred katerim stojim, danes se mu bom pokazal.«
16 Tedaj je Obadíja odšel k Ahábu in mu vse to povedal. In Aháb je šel Eliju naproti.
17 Takoj ko je zagledal Elija, mu je dejal: »Ali si to ti, ki spravljaš Izraela v nesrečo?«+
18 On pa mu je odvrnil: »Izraela nisem spravil v nesrečo+ jaz, ampak ti in hiša tvojega očeta,+ ker ste zavrgli Jehovove zapovedi+ in šli za Baali.+
19 Zdaj pa zapovej, naj se pri meni na gori Karmél+ zbere ves Izrael, tudi štiristo petdeset Baalovih prerokov+ in štiristo prerokov, ki častijo sveti kol*+ ter jedo za Jezabélino mizo.«+
20 In Aháb je poslal može k vsem Izraelovim sinovom ter zbral preroke+ na gori Karmél.
21 Tedaj je Elija pristopil k vsemu ljudstvu in dejal: »Kako dolgo boste omahovali na dve strani?+ Če je Jehova pravi Bog, pojdite za njim,+ če pa je to Baal, pojdite za njim.« Toda ljudstvo mu ni nič odgovorilo.
22 Ljudstvu je še rekel: »Samo jaz sem ostal izmed Jehovovih prerokov,+ Baalovih prerokov pa je štiristo petdeset.
23 Naj nam zdaj dajo dva mlada bika. Oni naj si izberejo enega mladega bika, ga razsekajo in položijo na drva, vendar naj ne zanetijo ognja. Jaz pa bom pripravil drugega mladega bika in ga položil na drva, vendar ne bom zanetil ognja.
24 Nato kličite ime svojega boga,+ jaz pa bom klical Jehovovo ime. Bog, ki bo odgovoril z ognjem,+ je pravi Bog.«+ Tedaj je vse ljudstvo odgovorilo: »Dobro si govoril.«
25 Elija je potem rekel Baalovim prerokom: »Izberite si enega mladega bika in ga prvi pripravite, ker vas je več. In kličite ime svojega boga, vendar ne zanetite ognja.«
26 Tedaj so vzeli mladega bika, ki jim ga je dal, in ga pripravili. Nato so od jutra do poldneva klicali Baalovo ime in govorili: »O Baal, usliši nas!« Toda ni bilo ne glasu+ ne odgovora.+ In poskakovali so okrog oltarja, ki so ga naredili.
27 Opoldne pa se jim je Elija začel posmehovati:+ »Kličite na ves glas, saj je vendar bog!+ Gotovo je zamišljen ali pa mora opraviti potrebo+ in je šel na stranišče!+ Morda pa spi in ga je treba prebuditi!«+
28 In začeli so klicati na ves glas ter si delati zareze v telo+ z bodali in sulicami, kakor je bila njihova navada, da je po njih tekla kri.
29 Ko je minil poldan, so se še naprej vedli nenavadno, kakor bi bili v preroškem zanosu,+ do časa za darovanje žitne daritve, vendar ni bilo ne glasu, ne odgovora, ne znamenja, da jih kdo posluša.+
30 Potem je Elija rekel vsemu ljudstvu: »Pridite k meni!« In vse ljudstvo je prišlo k njemu. Tedaj je začel popravljati Jehovov oltar, ki je bil podrt.+
31 Vzel je dvanajst kamnov, glede na število rodov sinov Jakoba, h kateremu je prišla Jehovova beseda:+ »Ime ti bo Izrael.«+
32 Iz teh kamnov je nato zgradil oltar+ v Jehovovem imenu+ in okrog oltarja naredil jarek, ki je obsegal površino, katero bi lahko posejali z dvema seama* semena.
33 Zatem je naložil drva,+ razsekal mladega bika in ga položil na drva. Tedaj je rekel: »Napolnite štiri velike vrče z vodo ter jo izlijte na žgalno daritev in na drva.«
34 Nato je rekel: »Storite to še enkrat!« In ko so to znova storili, jim je rekel: »Storite to še tretjič!« In so storili to še tretjič.
35 Tako je voda tekla povsod okrog oltarja; tudi jarek je napolnil z vodo.
36 Ob času+ za darovanje žitne daritve je prerok Elija stopil k oltarju in rekel: »O Jehova, Bog Abrahama,+ Izaka+ in Izraela,+ naj danes vsi spoznajo, da si ti Bog v Izraelu+ in da sem jaz tvoj služabnik ter da sem vse to storil po tvoji besedi!+
37 Usliši me, o Jehova, usliši me, da bo to ljudstvo vedelo, da si ti, Jehova,+ pravi Bog in da ti obračaš njihovo srce k sebi!«+
38 Tedaj je švignil ogenj+ od Jehova in pogoltnil žgalno daritev,+ drva, kamne in prah ter popil vodo v jarku.+
39 Ko je vse ljudstvo to videlo, je nemudoma padlo na kolena in se priklonilo do tal+ ter reklo: »Jehova je pravi Bog! Jehova je pravi Bog!«
40 Elija pa jim je rekel: »Primite Baalove preroke! Naj vam niti eden ne pobegne!« In so jih prijeli. Potem jih je Elija odvedel v dolino* Kišóna+ in jih tam pobil.+
41 Elija je nato rekel Ahábu: »Pojdi gor, jej in pij,+ kajti sliši se šumenje, kakor da bi se bližal naliv.«+
42 In Aháb je odšel gor, da bi jedel in pil. Elija pa je odšel na vrh Karméla, pokleknil na tla+ in dal obraz med kolena.+
43 Tedaj je rekel svojemu služabniku: »Prosim, pojdi gor in poglej proti morju.« Odšel je in pogledal, potem pa rekel: »Nič ni.« Toda Elija mu je dejal »Vrni se«. To mu je naročil sedemkrat.+
44 Ko je služabnik to storil sedmič, je rekel: »Glej, oblak, majhen kakor človekova dlan, se dviguje iz morja!«+ Elija pa mu je dejal: »Pojdi gor in reci Ahábu: ‚Vprezi voz+ in se odpelji, da te naliv ne zadrži!‘«
45 Medtem se je nebo zaradi oblakov in vetra+ stemnilo in nastal je močan naliv.+ In Aháb se je povzpel na voz ter se odpeljal v Jezreél.+
46 Nad Elijem pa je bila Jehovova roka,+ tako da si je Elija opasal ledja+ in tekel pred Ahábom vse do Jezreéla.+
