1. kraljev 2:1–46
2 Ko pa se je Davidu približal dan smrti,+ je svojemu sinu Salomonu zapovedal:
2 »Jaz bom kmalu umrl,+ kakor morajo umreti vsi ljudje na zemlji, ti pa bodi močan+ in pogumen!+
3 Ubogaj Jehova, svojega Boga! Hodi po njegovih poteh+ in ravnaj po njegovih odredbah, zapovedih, sodnih odločbah+ in opominih, tako kakor piše v Mojzesovi postavi,+ da bi ravnal preudarno pri vsem, česar se boš lotil, in povsod, kamor boš šel.
4 Tako bo Jehova lahko izpolnil svojo besedo, ki jo je govoril glede mene,+ ko je rekel: ‚Če bodo tvoji sinovi+ pazili na svojo pot in mi bodo zvesto* služili+ z vsem svojim srcem+ in z vso svojo dušo, ti ne bo zmanjkalo mož, ki bi te nasledili na Izraelovem prestolu.‘+
5 Sam dobro veš, kaj mi je storil Zerújin sin Joáb,+ namreč kaj je storil Nêrovemu sinu Abnêrju+ in Jéterjevemu sinu Amasáju,+ poveljnikoma izraelske vojske, kako ju je ubil in s tem v času miru prelil kri+ kakor v vojni ter si s prelito krvjo omadeževal pas okoli ledij in sandale na nogah.
6 Zato ukrepaj po svoji modrosti,+ toda ne pusti, da bi njegova siva glava v miru+ odšla v šeól*.+
7 Sinovom Gileádca Barzilája+ pa izkaži srčno dobrotljivost* in naj bodo med tistimi, ki jedo pri tvoji mizi,+ kajti tako so tudi oni pomagali meni,+ ko sem bežal pred tvojim bratom Absalomom.+
8 Glej, tu je tudi Gerájev sin Šimí,+ Benjaminovec iz Bahuríma;+ on me je tistega dne, ko sem šel v Mahanájim,+ preklinjal s hudimi prekletstvi.+ Toda ker mi je potem prišel naproti k Jordanu,+ sem mu prisegel pri Jehovu z besedami: ‚Ne bom te usmrtil z mečem!‘+
9 Ti pa ga ne pusti nekaznovanega,+ saj si moder+ človek in dobro veš, kaj moraš storiti z njim. Njegovo sivo glavo+ spravi v šeól s krvjo.«+
10 Potem je David legel k svojim praočetom+ in je bil pokopan v Davidovem mestu.+
11 Nad Izraelom je kraljeval štirideset let.+ V Hebrónu+ je kraljeval sedem let,+ v Jeruzalemu pa triintrideset let.+
12 Tako je Salomon sédel na prestol svojega očeta Davida+ in njegovo kraljestvo se je zelo utrdilo.+
13 Tedaj je Hagítin sin Adoníja prišel k Salomonovi materi Batšébi.+ Ko ga je vprašala »Ali je tvoj prihod miroljuben?«,+ ji je odgovoril: »Miroljuben.«
14 Rekel ji je: »Nekaj ti moram povedati.« Ona pa je odvrnila: »Govôri!«+
15 Nato je rekel: »Ti dobro veš, da bi kraljestvo moralo biti moje; poleg tega je ves Izrael pričakoval, da bom jaz postal kralj.+ Toda zgodilo se je drugače in kraljestvo je pripadlo mojemu bratu, ker mu ga je dal Jehova.+
16 In zdaj imam le eno prošnjo zate. Nikar me ne zavrni!«+ Ona pa mu je dejala: »Govôri!«
17 Rekel je: »Prosim, reci kralju Salomonu, naj mi da za ženo Šunémko+ Abišágo,+ kajti tebe ne bo zavrnil.«
18 Batšéba je odvrnila: »Dobro, govorila bom s kraljem zate.«
19 Tako je Batšéba prišla h kralju Salomonu, da bi govorila z njim glede Adoníja.+ Kralj je takoj vstal,+ ji šel naproti in se ji priklonil.+ Nato se je usedel na svoj prestol in dal postaviti prestol tudi za kraljevo mater, da bi sedela na njegovi desni.+
20 Tedaj je rekla: »Eno majhno prošnjo imam zate. Ne zavrni me!« Kralj ji je dejal: »Povej, mati, kajti ne bom te zavrnil.«
21 Rekla je: »Naj se dá Šunémka Abišága za ženo tvojemu bratu Adoníju.«
22 Kralj Salomon pa je svoji materi odvrnil: »Zakaj prosiš za Adoníja Šunémko Abišágo? Prosi zanj še kraljestvo+ – kajti on je moj starejši brat+ – zanj, za duhovnika Abjatárja+ in za Zerújinega sina Joába!«+
23 Tedaj je kralj Salomon prisegel pri Jehovu: »Naj mi Bog stori to in to in temu še doda,+ če ni Adoníja tega govoril zoper svojo dušo.+
24 In zdaj, kakor res živi Jehova+ – ki me je utrdil,+ da sedim na prestolu svojega očeta Davida,+ in mi je skladno s svojo obljubo+ pripravil hišo+ – Adoníja bo še danes usmrčen!«+
25 Kralj Salomon je takoj poslal Jojádovega sina Banajája,+ in ta je udaril Adoníja, da je umrl.+
26 Duhovniku Abjatárju+ pa je kralj rekel: »Pojdi v Anatót,+ kjer imaš svoja polja! Zaslužiš si sicer smrt,+ vendar te danes ne bom usmrtil, ker si pred mojim očetom Davidom nosil Skrinjo+ Vrhovnega gospoda Jehova+ in ker si ves čas, ko je bil moj oče v stiski, tudi sam trpel nadloge.«+
27 Tako je Salomon odstavil Abjatárja, da ni več služil kot Jehovov duhovnik, s čimer se je izpolnila beseda, ki jo je Jehova govoril v Šílu+ glede Élijeve hiše.+
28 Novica o tem je prišla do Joába+ (Joáb je podpiral Adoníja,+ medtem ko Absaloma ni podpiral),+ zato se je zatekel v Jehovov šotor+ in se oprijel rogov oltarja.+
29 In kralju Salomonu so sporočili: »Joáb se je zatekel v Jehovov šotor, in glej, tam je pri oltarju.« Tedaj je Salomon poslal Jojádovega sina Benajája in mu naročil: »Pojdi in ga ubij!«+
30 In Benajá je prišel k Jehovovemu šotoru ter rekel Joábu: »Kralj pravi takole: ‚Pridi ven!‘« On pa je odvrnil: »Ne! Tu+ hočem umreti.« Nato je Benajá sporočil kralju: »Tako je govoril Joáb in tako mi je odgovoril.«
31 Kralj pa mu je rekel: »Stori, kakor je rekel! Ubij ga in pokoplji! Tako boš z mene in s hiše mojega očeta odstranil kri,+ ki jo je Joáb neupravičeno prelil.+
32 Jehova bo njegovo kri povrnil njemu na glavo,+ ker je udaril dva moža, ki sta bila pravičnejša in boljša od njega,+ in ju ubil z mečem, ne da bi moj oče David vedel za to,+ namreč Nêrovega sina Abnêrja,+ poveljnika izraelske vojske,+ in Jéterjevega sina Amasája,+ poveljnika Judove vojske.+
33 Njuna kri naj pride na glavo Joába in na glavo njegovega potomstva na veke!+ David+ in njegovo potomstvo, njegova hiša in njegov prestol pa bodo na veke uživali mir od Jehova!«+
34 Tedaj je Jojádov sin Benajá odšel+ ter ga udaril in ubil.+ In pokopali so ga pri njegovi hiši v pustinji.
35 Nato je kralj namesto njega nad vojsko postavil Jojádovega sina Benajája,+ na Abjatárjevo mesto pa je postavil duhovnika Zadóka.+
36 Potem je kralj poslal po Šimíja+ in mu rekel: »Sezidaj si hišo v Jeruzalemu in tam prebivaj. Nikamor ne hodi od tam.
37 Tistega dne, ko bi zapustil mesto in prečkal dolino* Kidróna,+ vedi, da boš zagotovo umrl.+ Tvoja kri bo prišla tebi na glavo.«+
38 Šimí pa je odvrnil kralju: »Dobra je ta beseda. Kakor je rekel moj gospod kralj, tako bo tvoj služabnik storil.« In Šimí je dolgo prebival v Jeruzalemu.
39 Toda po treh letih sta dva Šimíjeva sužnja+ pobegnila k Maahájevemu sinu Ahíšu, gatskemu kralju.+ In Šimíju so sporočili: »Glej, tvoja sužnja sta v Gatu.«
40 Šimí je takoj vstal, osedlal svojega osla in odšel v Gat k Ahíšu, da bi poiskal svoja sužnja. Tako je Šimí šel in pripeljal sužnja iz Gata.
41 Tedaj so sporočili Salomonu: »Šimí je šel iz Jeruzalema v Gat in se je že vrnil.«
42 In kralj je dal poklicati+ Šimíja ter mu rekel: »Ali te nisem zaprisegel pri Jehovu in te posvaril+ z besedami ‚Tistega dne, ko bi zapustil mesto in šel kam drugam, vedi, da boš zagotovo umrl‘? In ali mi nisi rekel ‚Dobra je beseda, ki sem jo slišal‘?+
43 Zakaj potem nisi izpolnil prisege, izrečene pred Jehovom,+ in tega, kar sem ti zapovedal z vso resnostjo?«+
44 Kralj mu je še rekel: »Sam dobro veš za vse húdo, ki si ga storil mojemu očetu Davidu,+ dobro to veš v svojem srcu. In Jehova bo húdo, ki si ga storil, povrnil na tvojo glavo.+
45 Kralj Salomon pa bo blagoslovljen+ in Davidov prestol bo utrjen pred Jehovom na veke.«+
46 Tedaj je kralj dal ukaz Jojádovemu sinu Benajáju; ta je nato šel ven in udaril Šimíja, da je umrl.+
In kraljestvo je bilo utrjeno v Salomonovi roki.+
