1. kroniška 29:1–30
29 Nato je kralj David rekel vsej občini:+ »Moj sin Salomon, ki ga je Bog izbral,+ je mlad+ in neizkušen, delo pa je veliko, saj ta mogočna stavba ne bo za človeka,+ temveč za Boga Jehova.
2 Kolikor je bilo v mojih močeh,+ sem za hišo svojega Boga pripravil+ zlata+ za zlate predmete, srebra za srebrne predmete, bakra za bakrene predmete, železa+ za železne predmete, lesa+ za lesene predmete, onikse,+ kamne, da jih bodo vstavili z malto, pa mozaične kamenčke in vsakršne drage kamne ter zelo veliko alabastra.
3 Ker mi je hiša mojega Boga v veselje,+ dajem hiši svojega Boga, poleg vsega, kar sem za to sveto hišo že pripravil,+ še od svojega lastnega+ zlata in srebra:
4 tri tisoč talentov zlata, in sicer ofírskega zlata,+ in sedem tisoč talentov prečiščenega srebra, da se prevlečejo stene prostorov,
5 ter zlata za zlate predmete, srebra za srebrne predmete in za vse, kar bodo izdelovali rokodelci. Ali bi danes še kdo želel darovati Jehovu?«+
6 Tedaj so prostovoljno prispevali knezi+ očetnih hiš, knezi+ Izraelovih rodov, tisočniki+ in stotniki+ ter nadzorniki kraljevih poslov.+
7 Tako so za službo v hiši pravega Boga dali: zlata v vrednosti pet tisoč talentov in deset tisoč darejkov, srebra v vrednosti deset tisoč talentov, bakra v vrednosti osemnajst tisoč talentov in železa v vrednosti sto tisoč talentov.+
8 Kdor koli je imel drage kamne, jih je dal v zakladnico Jehovove hiše, ki je bila pod nadzorom Geršónovca+ Jehiéla.+
9 Ljudstvo se je veselilo tega, da je prostovoljno darovalo, saj je Jehovu darovalo z nerazdeljenim srcem.+ Tudi kralj David se je zelo veselil.+
10 Nato je David slavil+ Jehova pred vso občino+ in rekel: »Slavljen bodi,+ o Jehova, Bog našega očeta Izraela,+ od vekomaj do vekomaj!
11 Ti, o Jehova, si velik,+ močan,+ veličasten,+ vzvišen+ in dostojanstven,+ kajti vse, kar je v nebesih in na zemlji, je tvoje.+ Tvoje je kraljestvo,+ o Jehova, ti se dvigaš kot glava nad vsemi.+
12 Bogastvo+ in slava+ prihajata od tebe, ti gospoduješ+ nad vsem. V tvoji roki sta moč+ in mogočnost,+ s svojo roko lahko vsakogar poveličaš+ in daš vsakomur moč.+
13 Zdaj torej, naš Bog, se ti zahvaljujemo+ in hvalimo+ tvoje prekrasno+ ime.
14 Kdo sem jaz+ in kaj je moje ljudstvo, da lahko prostovoljno darujemo vse to?+ Kajti vse je od tebe+ in dali smo ti, kar smo prejeli iz tvoje roke.
15 Smo namreč tujci in priseljenci+ pred teboj, kakor so bili vsi naši praočetje. Naši dnevi na zemlji+ so kakor senca, brez upanja.
16 O Jehova, naš Bog, vse to izobilje, ki smo ga pripravili, da bi ti zgradili hišo za tvoje sveto ime, prihaja iz tvoje roke, vse to je tvoje.+
17 Dobro vem, o moj Bog, da ti preiskuješ srce+ in imaš rad značajnost.+ Jaz sem s poštenim srcem prostovoljno daroval vse to in zdaj z veseljem gledam tvoje ljudstvo, ki je tukaj, kako ti prostovoljno daruje.
18 O Jehova, Bog naših praočetov, Abrahama, Izaka in Izraela,+ ohrani na veke takšne misli in nagibe v srcu svojega ljudstva+ in usmeri k sebi njihova srca!+
19 Mojemu sinu Salomonu pa daj nerazdeljeno srce,+ da se bo ravnal po tvojih zapovedih,+ opominih+ in uredbah+ ter da bo naredil vse in zgradil mogočno stavbo,+ za katero sem vse pripravil.«+
20 Nato je David vsej občini+ rekel: »Izkažite zdaj slavo+ Jehovu, svojemu Bogu!« In vsa občina je slavila Jehova, Boga svojih praočetov, pokleknili so in se priklonili do tal+ Jehovu in kralju.
21 Tudi naslednji dan so žrtvovali+ Jehovu. Jehovu so darovali žgalne daritve,+ in sicer tisoč mladih bikov, tisoč odraslih ovnov in tisoč mladih ovnov skupaj s spremljajočimi pitnimi daritvami.+ Darovali so veliko žrtev za ves Izrael.+
22 Tisti dan so jedli in pili pred Jehovom z velikim veseljem.+ Davidovega sina Salomona so drugič postavili za kralja+ in ga mazilili pred Jehovom za voditelja,+ Zadóka+ pa za duhovnika.
23 Tako je Salomon sédel na Jehovov prestol+ kot kralj namesto svojega očeta Davida. Vladal je uspešno+ in vsi Izraelci so mu bili poslušni.
24 Vsi knezi,+ junaki,+ pa tudi vsi sinovi kralja Davida+ so se podredili kralju Salomonu.
25 Jehova je silno poveličal+ Salomona pred očmi vsega Izraela in mu podelil takšno kraljevsko dostojanstvo, kakršnega ni imel pred njim še noben kralj v Izraelu.+
26 Tako je Jésejev sin David kraljeval nad vsem Izraelom.+
27 Nad Izraelom je kraljeval štirideset let.+ V Hebrónu je kraljeval sedem let,+ v Jeruzalemu pa triintrideset let.+
28 Umrl je v visoki starosti,+ zadovoljen z dnevi svojega življenja, bogastvom+ in slavo.+ Namesto njega pa je zakraljeval njegov sin Salomon.+
29 Vsa dela kralja Davida, od prvih do zadnjih, so zapisana v spisih vidca+ Samuela, v spisih preroka Natana+ in v spisih vidca Gada.+
30 Zapisano je vse o njegovem kraljevanju, o njegovih velikih delih in o vsem, kar se je zgodilo njemu, Izraelu in vsem drugim okoliškim kraljestvom.+
