1. Mojzesova 1:1–31

1  V začetku+ je Bog+ ustvaril+ nebo in zemljo.+  Zemlja pa je bila pusta in prazna, nad vodnimi globinami+ je bila tema in Božja dejavna sila se je gibala sem ter tja+ nad vodno gladino.+  Tedaj je Bog rekel:+ »Naj nastane svetloba.« In nastala je svetloba.+  Zatem je Bog videl, da je svetloba dobra, in ločil je svetlobo od teme.+  Svetlobo je poimenoval dan,+ temo pa noč.+ In bil je večer in bilo je jutro, prvi dan.  Bog je nadalje rekel: »Naj med vodami nastane prostranstvo+ in naj se ločijo vode od voda.«+  Bog je nato naredil prostranstvo in razdelil vode, tako da so bile ene pod prostranstvom, druge pa nad prostranstvom.+ In zgodilo se je tako.  Bog je prostranstvo poimenoval nebo.+ In bil je večer in bilo je jutro, drugi dan.  Bog je nadalje rekel: »Naj se vode, ki so pod nebom, zberejo na en kraj in naj se prikaže kopno.«+ In zgodilo se je tako. 10  Bog je kopno poimenoval zemlja,+ zbrane vode pa morje.+ In videl je, da je to dobro.+ 11  Bog je nadalje rekel: »Naj iz zemlje požene trava, rastlinje, ki daje seme,+ in sadna drevesa, ki po svojih vrstah+ na zemlji rojevajo sad, v katerem je seme.«+ In zgodilo se je tako. 12  Iz zemlje je pognala trava, rastlinje, ki daje seme po svojih vrstah,+ in drevesa, ki rojevajo sad, v katerem je seme po njegovih vrstah.+ In Bog je videl, da je to dobro. 13  In bil je večer in bilo je jutro, tretji dan. 14  Bog je nadalje rekel: »Naj na nebesnem prostranstvu nastanejo svetila, da ločijo dan od noči;+ in bodo za znamenje ter za določevanje dob, dni in let.+ 15  Svetijo naj na nebesnem prostranstvu in osvetljujejo zemljo.«+ In zgodilo se je tako. 16  Bog je naredil dve veliki svetili – večje svetilo, da gospoduje dnevu, in manjše, da gospoduje noči – pa tudi zvezde.+ 17  Bog jih je namestil na nebesno prostranstvo, da osvetljujejo zemljo,+ 18  da gospodujejo podnevi in ponoči ter da ločujejo svetlobo od teme.+ In Bog je videl, da je to dobro.+ 19  In bil je večer in bilo je jutro, četrti dan. 20  Bog je nadalje rekel: »Naj v vodah zamrgoli obilo živih duš+ in naj leteča bitja letajo nad zemljo po nebesnem prostranstvu.«+ 21  In Bog je ustvaril velikanske morske živali+ in vse žive duše, ki se gibljejo,+ po njihovih vrstah, in teh je v vodah kar zamrgolelo. Ustvaril je tudi vsa krilata leteča bitja po njihovih vrstah.+ In Bog je videl, da je to dobro. 22  Tedaj jih je Bog blagoslovil z besedami: »Bodite rodovitni in se namnožite ter napolnite morja,+ in leteča bitja naj se namnožijo na zemlji.« 23  In bil je večer in bilo je jutro, peti dan. 24  Bog je nadalje rekel: »Naj zemlja+ rodi žive duše po njihovih vrstah, domače+ živali, divje živali+ zemlje in druge živali*+ po njihovih vrstah.« In zgodilo se je tako. 25  Bog je naredil divje živali zemlje po njihovih vrstah in domače živali po njihovih vrstah in druge živali* po njihovih vrstah.+ In Bog je videl, da je to dobro. 26  Bog je nadalje rekel: »Naredimo*+ človeka* po svoji podobi,+ nam* podobnega,+ in naj gospoduje morskim ribam, bitjem, ki letajo po nebu, domačim živalim, vsej zemlji in vsem drugim živalim, ki se gibljejo po zemlji.«+ 27  In Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po Božji podobi ga je ustvaril;+ ustvaril je moškega in žensko.+ 28  Nato ju je Bog blagoslovil+ in jima rekel: »Bodita rodovitna+ in se namnožita. Napolnita zemljo in si jo podredita+ ter gospodujta+ morskim ribam, bitjem, ki letajo po nebu, in vsem živalim, ki se gibljejo po zemlji.« 29  Bog je nadalje rekel: »Glejta, dal sem vama vse rastlinje, ki daje seme in ki je na površju vse zemlje, in vsa drevesa s sadovi, v katerih je seme.+ Naj vama bo to za hrano.+ 30  In vsem divjim živalim zemlje, vsem bitjem, ki letajo po nebu, in vsaki duši, ki se giblje po zemlji in v kateri je življenje, sem dal vse zeleno rastlinje za hrano.«+ In zgodilo se je tako. 31  Potem je Bog videl vse, kar je naredil, in glej, bilo je zelo dobro.+ In bil je večer in bilo je jutro, šesti dan.

Opombe

Hebrejska beseda, ki je tu prevedena z »druge živali«, se očitno nanaša na bitja, ki se zadržujejo pri tleh, kot so na primer majhne živali, glodavci, plazilci in žuželke.
Glej opombo k 1Mz 1:24.
V hebrejščini se lahko ta zaimek nanaša tudi na samo dve osebi.
Hebrejsko adám, kar lahko pomeni »človek, človeštvo«. Zdi se, da je ta beseda sorodna neki drugi hebrejski besedi, ki pomeni »zemlja« ali »tla«.
V hebrejščini je ta glagol sicer v prvi osebi množine, vendar se lahko nanaša tudi na samo dve osebi.