1. Mojzesova 2:1–25
2 Tako sta bila dokončana nebo in zemlja in vse, kar je na njiju*.+
2 Do sedmega dne je Bog dokončal delo, ki ga je opravljal, sedmi dan pa je začel počivati od vsega dela, ki ga je bil opravil.+
3 Bog je sedmi dan blagoslovil in ga posvetil, ker ta dan počiva od vsega svojega dela. Ustvaril je namreč vse, kar se je namenil narediti.+
4 To je zgodovina neba in zemlje ob času, ko sta bila ustvarjena, na dan, ko je Bog Jehova naredil zemljo in nebo.+
5 Na zemlji še ni bilo poljskega grmičevja pa tudi rastlinje na polju še ni pognalo, ker Bog Jehova še ni poslal dežja+ na zemljo in ni bilo človeka, ki bi zemljo obdeloval.
6 Z zemlje pa se je dvigala meglica+ in je namakala vse zemeljsko površje.+
7 Nato je Bog Jehova iz zemeljskega prahu+ izoblikoval človeka ter mu v nosnice vdahnil dih življenja,+ in človek je postal živa duša.+
8 Nadalje je Bog Jehova proti vzhodu, v Edenu, zasadil vrt+ in vanj postavil človeka, ki ga je bil izoblikoval.+
9 Tako je Bog Jehova povzročil, da je iz zemlje zraslo vsakršno drevje, prijetno za pogled in dobro za jed, pa tudi drevo življenja+ na sredi vrta ter drevo spoznanja dobrega in slabega.+
10 Iz Edena pa je tekla reka, ki je namakala vrt, in se nato delila v štiri reke*.
11 Prva se imenuje Pišón; ta obkroža vso havílsko deželo,+ kjer je zlato.
12 In zlato te dežele je zelo kakovostno.+ Tam sta tudi bdelij*+ in kamen oniks.+
13 Druga reka se imenuje Gíhon; ta obkroža vso deželo Kuš*.
14 Tretja reka se imenuje Hidékel*;+ ta teče vzhodno od Asirije.+ Četrta reka pa je Évfrat.+
15 Bog Jehova je torej vzel človeka in ga naselil v edenskem vrtu,+ da bi vrt obdeloval in zanj skrbel.+
16 Bog Jehova pa je človeku tudi zapovedal: »Od vsakega drevesa v vrtu lahko ješ do sitega.+
17 Toda z drevesa spoznanja dobrega in slabega ne smeš jesti, kajti tistega dne, ko bi jedel z njega, boš zagotovo umrl.«+
18 Bog Jehova je tudi rekel: »Ni dobro, da je človek še naprej sam. Naredil mu bom pomočnico, ki ga bo dopolnjevala.«+
19 Bog Jehova je iz prsti oblikoval vse divje živali na polju in vsa bitja, ki letajo po nebu, ter jih privedel k človeku, da bi videl, kako bo vsako poimenoval. Kakor je človek vsako živo dušo poimenoval,+ tako ji je bilo ime.+
20 Tako je človek poimenoval vse domače živali, vsa bitja, ki letajo po nebu, in vse divje živali na polju, toda za človeka se ni našla pomočnica, ki bi ga dopolnjevala.
21 Zato je Bog Jehova povzročil, da je človek trdno zaspal,+ in mu medtem, ko je ta spal, vzel eno od reber, nato pa mesto, kjer je bilo rebro, zaprl.
22 Bog Jehova je iz rebra, ki ga je vzel iz moškega*, naredil žensko in jo privedel k njemu.+
23 Nato je moški rekel:»To je končno kost iz mojih kostiin meso iz mojega mesa.+Ta se bo imenovala ženska,ker je bila vzeta iz moškega*.«+
24 Zato bo moški zapustil očeta in mater+ ter se bo držal* svoje žene, in bosta eno telo.+
25 Moški in njegova žena pa sta bila naga,+ vendar ju ni bilo sram.+
Opombe
^ Dobesedno »vsa njuna vojska«.
^ Dobesedno »glave«, kar v hebrejščini lahko zaznamuje začetek nečesa.
^ Dišeča smola, podobna miri.
^ Ali »Etiopijo«.
^ Hebrejsko ime za Tígris.
^ V hebrejščini sta besedi za žensko in moškega podobni. »Moški«, hebrejsko iš; »ženska«, hebrejsko iššáh.
^ Hebrejska beseda pomeni »združiti, spojiti, kakor z lepilom«.
