1. Mojzesova 21:1–34
21 Jehova pa se je ozrl na Saro, kakor je bil rekel, in Jehova ji je storil, tako kakor je bil obljubil.+
2 Sara je zanosila+ in Abrahamu v njegovi starosti, ob določenem času, o katerem mu je Bog govoril, rodila sina.+
3 Tako je Abraham svojemu sinu, ki se mu je rodil, sinu, ki mu ga je rodila Sara, dal ime Izak.+
4 Ko je bil sin Izak star osem dni, ga je Abraham obrezal, tako kakor mu je to zapovedal Bog.+
5 Abraham pa je bil star sto let, ko se mu je rodil Izak.
6 Sara je rekla: »Bog me je spravil v smeh: kdor koli bo to slišal, se bo smejal z menoj.«+
7 Dejala je še: »Le kdo bi kdaj prej rekel Abrahamu ‚Sara bo dojila otroke‘? In vendar sem mu v njegovi starosti rodila sina.«
8 Izak je rasel in je bil odstavljen od prsi.+ Na dan, ko je bil odstavljen, je Abraham pripravil veliko pojedino.
9 Sara pa je opazovala, kako sin, ki ga je Abrahamu rodila Egipčanka Hagára,+ zasmehuje Izaka.+
10 Zato je Abrahamu rekla: »Odpodi to sužnjo in njenega sina, ker sin te sužnje ne bo dedoval skupaj z mojim sinom, Izakom!«+
11 Toda Abrahama so te besede glede njegovega sina zelo razžalostile.+
12 Tedaj je Bog Abrahamu dejal: »Naj te ne žalosti to, kar ti govori Sara glede fanta in tvoje sužnje. Poslušaj njen glas! To, kar se bo imenovalo tvoje seme*, bo namreč prišlo po Izaku.+
13 Pa tudi iz sina te sužnje+ bom naredil narod, saj je tvoj potomec.«+
14 Abraham je torej vstal zgodaj zjutraj, vzel kruh in meh vode ter dal to Hagári na ramena.+ Izročil ji je tudi fanta+ in jo odslovil. Odšla je in tavala po pustinji blizu Beeršébe.+
15 Nazadnje ji je voda v mehu pošla,+ in položila je fanta pod enega od grmov.
16 Nato je šla kak streljaj loka stran in se usedla. Rekla je namreč: »Naj ne gledam, kako otrok umira.«+ Usedla se je torej nekoliko stran in glasno zajokala.+
17 Bog pa je slišal fantov glas,+ in Božji angel je z neba poklical Hagáro in ji rekel:+ »Zakaj jokaš, Hagára? Ne boj se, Bog je namreč slišal fanta od tam, kjer ta leži.
18 Vstani, dvigni ga in trdno primi z rokami, ker bom iz njega naredil velik narod.«+
19 Tedaj ji je Bog odprl oči, da je zagledala vodnjak.+ Šla je in napolnila meh z vodo ter dala fantu piti.
20 Bog pa je bil s fantom,+ in ta je rasel ter prebival v pustinji. Postal je lokostrelec.+
21 Naselil se je v paránski pustinji,+ mati pa mu je dobila ženo iz egiptovske dežele.
22 V tistem času je Abiméleh, ki ga je spremljal Pihól, poveljnik njegove vojske, Abrahamu rekel: »Bog je s teboj pri vsem, kar delaš.+
23 Prisezi mi zdaj pri Bogu,+ da ne boš prevaral ne mene ne mojih potomcev ne mojega rodu,+ temveč da boš meni in deželi, v kateri si se naselil kot tujec, izkazoval zvestovdano ljubezen, kakor sem jo jaz izkazal tebi.«+
24 In Abraham je odvrnil: »Prisežem.«+
25 Abraham je nato Abiméleha oštel zaradi vodnjaka, ki so si ga Abimélehovi služabniki s silo prilastili.+
26 Abiméleh pa je dejal: »Ne vem, kdo je to storil. Ti mi o tem nisi govoril, pa tudi sam nisem do danes o tem nič slišal.«+
27 Tedaj je Abraham vzel od ovc in goveda ter dal to Abimélehu,+ in sklenila sta zavezo.+
28 Abraham je od črede oddelil sedem jagnjic
29 in Abiméleh ga je vprašal: »Kaj pomeni teh sedem jagnjic, ki si ji oddelil?«
30 Nato je odgovoril: »Sprejmi teh sedem jagnjic iz moje roke kot pričevanje,+ da sem jaz izkopal ta vodnjak.«
31 Tako je tisti kraj poimenoval Beeršéba*,+ ker sta tam oba prisegla.
32 V Beeršébi sta torej sklenila zavezo,+ nato pa sta Abiméleh in Pihól, poveljnik njegove vojske, vstala in se vrnila v filistejsko deželo.+
33 Zatem je Abraham v Beeršébi zasadil tamarisko in tam klical ime Jehova,+ večnega Boga.+
34 In Abraham je v filistejski deželi kot tujec prebival še veliko dni.+
