1. Mojzesova 24:1–67
24 Abraham pa je bil star, že zelo v letih, in Jehova ga je v vsem blagoslovil.+
2 Zato je Abraham svojemu služabniku, najstarejšemu v svoji hiši, ki je upravljal z vsem njegovim imetjem, rekel:+ »Položi, prosim, svojo roko pod moje stegno,+
3 da te zaprisežem pri Jehovu,+ Bogu neba in Bogu zemlje, da ne boš mojemu sinu vzel žene izmed hčera Kanaáncev, med katerimi prebivam,+
4 ampak boš šel v mojo deželo, k mojim sorodnikom,+ in pripeljal ženo mojemu sinu, Izaku.«
5 Služabnik pa mu je rekel: »Kaj pa, če ženska ne bo hotela iti z menoj v to deželo? Ali bom moral tvojega sina odpeljati nazaj v deželo, iz katere si odšel?«+
6 Tedaj mu je Abraham odgovoril: »Glej, da ne odpelješ mojega sina nazaj tja.+
7 Jehova, Bog nebes, ki me je odpeljal iz hiše mojega očeta in iz dežele mojih sorodnikov+ ter je govoril z menoj in mi prisegel+ ‚Tebi in tvojemu semenu*+ bom dal to deželo‘,+ bo poslal svojega angela pred teboj,+ in tako boš od tam pripeljal ženo mojemu sinu.+
8 Če pa ženska ne bi hotela oditi s teboj, boš prost te moje prisege.+ Samo mojega sina nikar ne odpelji nazaj tja.«
9 Služabnik je nato položil roko pod stegno svojega gospodarja Abrahama in mu prisegel, da bo tako storil.+
10 Tako je služabnik vzel deset kamel izmed kamel svojega gospodarja in za pot pripravil tudi vsakovrstne dobrine svojega gospodarja.+ Nato je vstal in se odpravil v Mezopotamijo v Náhorjevo mesto.
11 Zunaj mesta, pri vodnjaku, je pustil kamelam, da so polegle.+ Bilo je proti večeru, ravno takrat ko so ženske ponavadi hodile zajemat vodo.+
12 In je rekel: »Jehova, Bog mojega gospodarja Abrahama,+ stôri, prosim, da se danes pred menoj zgodi tisto, in izkaži srčno dobrotljivost*+ mojemu gospodarju Abrahamu.+
13 Glej, stojim pri studencu in hčere prebivalcev tega mesta prihajajo zajemat vodo.+
14 Zgodi naj se torej, da bo dekle, ki ji bom rekel ‚Spusti svoj vrč vode, prosim, da pijem,‘ in mi bo odvrnila ‚Pij! Pa tudi tvoje kamele bom napojila‘, tista, ki si jo izbral svojemu služabniku,+ Izaku. Tako mi daj spoznati, da si izkazal zvestovdano ljubezen mojemu gospodarju.«+
15 Še preden pa je nehal govoriti,+ glej, je prišla Rebeka, hči Betuéla,+ sina Milke,+ žene Abrahamovega brata Náhorja,+ z vrčem na rami.+
16 Dekle pa je bilo zelo lepo,+ devica, s katero moški še ni imel spolnih odnosov.+ Stopila je torej dol k studencu in napolnila svoj vrč, nato pa se vrnila.
17 Tedaj ji je služabnik stekel naproti in ji rekel: »Daj mi, prosim, požirek vode iz vrča.«+
18 Odvrnila je: »Pij, moj gospod.« Hitro je spustila vrč na roko in mu dala piti.+
19 Ko se je odžejal, je rekla: »Še za tvoje kamele grem zajemat vodo, dokler se ne napojijo.«+
20 Hitro je torej iz vrča izlila vodo v korito in spet stekla k vodnjaku zajemat, in ni odnehala, dokler ni zajela dovolj vode za vse njegove kamele.+
21 Ves ta čas je mož od presenečenja molče strmel vanjo, da bi ugotovil, ali je Jehova njegovo pot naredil uspešno ali ne.+
22 Ko so bile kamele napojene, je mož vzel zlat nosni obroček,+ težak pol šekla, in dve zlati zapestnici,+ težki deset šeklov,
23 ter jo vprašal: »Čigava hči si? Povej mi, prosim. Ali je v hiši tvojega očeta kaj prostora za nas, da bi prenočili?«+
24 Ona pa mu je odgovorila: »Sem hči Betuéla,+ ki ga je Milka rodila Náhorju.«+
25 Rekla mu je še: »Imamo slame in veliko krme, pa tudi prostora za prenočitev.«+
26 Tedaj je mož pokleknil in se priklonil do tal pred Jehovom+
27 ter rekel: »Naj bo slavljen Jehova,+ Bog mojega gospodarja Abrahama, ki mojemu gospodarju ni odrekel srčne dobrotljivosti in zvestobe. Tako me je Jehova na potovanju pripeljal do hiše bratov mojega gospodarja.«+
28 Rebeka je stekla in vsem v hiši svoje matere povedala, kaj se je zgodilo.
29 Imela pa je brata, ki mu je bilo ime Laban.+ Ta je pohitel k možu, ki je bil zunaj pri studencu.
30 Ko je namreč videl nosni obroček in zapestnici+ na sestrinih rokah ter slišal, kako je njegova sestra Rebeka dejala »Tako mi je ta mož govoril«, je šel k možu, ki je bil s kamelami pri studencu.
31 Rekel mu je: »Pridi, blagoslovljeni od Jehova.+ Zakaj stojiš tu zunaj, ko pa sem pripravil hišo in naredil prostor za kamele?«
32 Mož je torej šel v hišo, on* pa je spregel kamele ter jim dal slame in krme, njemu in možem, ki so bili z njim, pa vode, da bi si umili noge.+
33 Predenj so postavili tudi jedi, vendar je dejal: »Ne bom jedel, dokler ne povem tega, kar imam povedati.« In Laban je rekel: »Govori!«+
34 Nato je rekel: »Sem Abrahamov služabnik.+
35 Jehova je mojega gospodarja zelo blagoslovil, tako da je obogatel. Dal mu je ovc in goveda, srebra in zlata, hlapcev in dekel, kamel in oslov.+
36 Poleg tega je žena mojega gospodarja, Sara, ko se je že postarala, rodila mojemu gospodarju sina.+ In njemu bo izročil vse svoje imetje.+
37 Tako me je gospodar zaprisegel z besedami: ‚Ne jemlji mojemu sinu žene izmed hčera Kanaáncev, v katerih deželi prebivam.+
38 Ne, šel boš v hišo mojega očeta, k moji rodbini,+ in pripeljal ženo mojemu sinu.‘+
39 Pa sem gospodarju rekel: ‚Kaj pa, če ženska ne bo hotela iti z menoj?‘+
40 Tedaj mi je odgovoril: ‚Jehova, ki mu služim*,+ bo poslal svojega angela+ s teboj in poskrbel, da bo tvoja pot uspešna.+ Ti pa pripelji ženo mojemu sinu iz moje rodbine, iz hiše mojega očeta.+
41 Moje prisege boš prost tedaj, ko boš prišel k moji rodbini, in tudi če ti dekleta ne bodo hoteli dati, boš prost moje prisege.‘+
42 Ko sem danes prišel k studencu, sem dejal: ‚Jehova, Bog mojega gospodarja Abrahama, če res nameravaš nakloniti uspeh poti, na katero sem krenil,+ naj se zgodi naslednje:
43 Glej, stojim pri studencu, in naj bo dekle,+ ki bo prišla zajemat vodo in ji bom rekel »Prosim, daj mi piti malo vode iz vrča«,
44 pa mi bo odvrnila »Pij in tudi tvojim kamelam bom zajela vodo«, tista ženska, ki jo je Jehova izbral sinu mojega gospodarja.‘+
45 Še preden sem nehal govoriti+ v svojem srcu,+ glej, je prišla Rebeka z vrčem na rami. Šla je dol k studencu in zajela vodo.+ Tedaj sem ji rekel: ‚Prosim, daj mi piti.‘+
46 Hitro je spustila vrč in rekla: ‚Pij,+ pa tudi tvoje kamele bom napojila.‘ Pil sem torej in tudi kamele je napojila.
47 Zatem sem jo vprašal: ‚Čigava hči si?‘+ Ona pa mi je odgovorila: ‚Sem hči Betuéla, ki ga je Milka rodila Náhorju.‘ Tedaj sem ji dal v nosnice obroček in na roke zapestnici.+
48 Nato sem pokleknil, se priklonil do tal pred Jehovom in slavil Jehova, Boga svojega gospodarja Abrahama,+ ki me je vodil po pravi poti,+ da bi sinu svojega gospodarja pripeljal hčer gospodarjevega brata.
49 Če ste torej pripravljeni izkazati srčno dobrotljivost in zvestobo mojemu gospodarju,+ mi povejte. Če pa ne, mi tudi povejte, da bom vedel obrniti se ali na desno ali na levo.«+
50 Laban in Betuél sta odgovorila: »To prihaja od Jehova.+ Ne moreva ti reči ne slabega ne dobrega.+
51 Glej, tu je Rebeka. Vzemi jo in pojdi. Naj postane žena sinu tvojega gospodarja, tako kakor je govoril Jehova.«+
52 Ko je Abrahamov služabnik slišal njune besede, je takoj padel na kolena in se priklonil do tal pred Jehovom.+
53 Začel je prinašati srebrne in zlate predmete ter oblačila in vse to dal Rebeki. Tudi njenemu bratu in materi je dal dragocene reči.+
54 Potem so jedli in pili, on in možje, ki so bili z njim. Tam so tudi prenočili in zjutraj vstali.
Tedaj je rekel: »Pustite me k mojemu gospodarju.«+
55 Njen brat in njena mati pa sta dejala: »Naj dekle ostane pri nas vsaj še deset dni. Potem lahko gre.«
56 Toda on jima je rekel: »Ne zadržujta me, saj je Jehova naredil mojo pot uspešno.+ Pustita me, da grem k svojemu gospodarju.«+
57 In odvrnila sta: »Pokličimo dekle, da iz njenih ust izvemo, kaj misli o tem.«+
58 Poklicala sta torej Rebeko in jo vprašala: »Ali hočeš iti s tem možem?« Odgovorila je: »Hočem.«+
59 Tedaj so odpravili na pot svojo sestro Rebeko,+ njeno dojiljo+ in Abrahamovega služabnika z njegovimi možmi.
60 In blagoslovili so Rebeko in ji dejali: »O sestra naša, postani mati tisočkrat desettisočev in naj tvoje potomstvo* zavzame vrata tistih, ki ga sovražijo.«+
61 Nato so Rebeka in njene služkinje+ vstale, sedle na kamele+ in šle za možem. Služabnik je torej vzel Rebeko in odpotoval.
62 Izak pa se je vrnil s poti, ki vodi v Beêr Laháj Roí.+ Prebival je namreč na področju Négeba.+
63 Proti večeru je šel na polje premišljevat*.+ Povzdignil je oči in videl, da prihajajo kamele.
64 Tudi Rebeka je povzdignila oči in zagledala je Izaka ter se spustila s kamele.
65 Vprašala je služabnika: »Kdo je tisti mož, ki nam prihaja naproti po polju?« In služabnik je odgovoril: »To je moj gospodar.« Vzela je torej tančico in se zakrila.+
66 Služabnik je poročal Izaku o vsem, kar je storil.
67 Zatem je Izak Rebeko popeljal v šotor svoje matere Sare.+ Vzel jo je in postala mu je žena.+ Zaljubil se je vanjo+ in se tako potolažil zaradi materine smrti.+
Opombe
^ Ali »potomstvu«.
^ Verjetno Laban.
^ Dobesedno »pred katerim hodim«.
^ Dobesedno »seme«.
^ Ali »meditirat«.
