1. Mojzesova 28:1–22
28 Izak je tedaj poklical Jakoba, ga blagoslovil in mu naročil: »Ne jemlji si žene izmed kánaanskih hčera!+
2 Vstani, pojdi v Padán Arám, v hišo Betuéla, očeta svoje matere, in si tam vzemi ženo izmed hčera materinega brata Labana.+
3 In Vsemogočni Bog te bo blagoslovil, te naredil rodovitnega in te namnožil, tako da bo iz tebe nastal velik narod.+
4 Dal ti bo tudi Abrahamov blagoslov,+ tebi in tvojemu semenu* s teboj,+ da zavzameš deželo, v kateri bivaš kot tujec+ in katero je Bog dal Abrahamu.«+
5 Tako je Izak odpustil Jakoba in ta je krenil na pot v Padán Arám, k Labanu, sinu Sirca Betuéla,+ bratu Jakobove in Ezavove matere Rebeke.+
6 Ezav je videl, da je Izak blagoslovil Jakoba in ga poslal v Padán Arám, da bi si tam vzel ženo, in da mu je, ko ga je blagoslavljal, naročil: »Ne jemlji si žene izmed kánaanskih hčera!«+
7 Videl je tudi, da je Jakob ubogal svojega očeta in mater ter odšel v Padán Arám.+
8 Tako je Ezav spoznal, da kánaanske hčere niso po volji njegovemu očetu Izaku.+
9 Zato se je Ezav odpravil k Izmaelu* in si poleg žen, ki ju je že imel, vzel za ženo še Nebajótovo sestro Mahaláto, hčer Abrahamovega sina Izmaela.+
10 Jakob pa je potoval iz Beeršébe v Harán.+
11 Čez čas je prišel do nekega kraja in ker je sonce že zašlo, se je odločil tam prenočiti. Zato je vzel enega od kamnov, ki so tam ležali, si ga dal pod glavo in se ulegel.+
12 Začel je sanjati:+ na zemlji je videl lestev*, katere vrh je segal do neba. In glej, po njej so se vzpenjali in spuščali Božji angeli.+
13 Nad njo pa, glej, je bil Jehova, ki je rekel:+
»Jaz sem Jehova, Bog tvojega očeta Abrahama in Izakov Bog.+ Zemljo, na kateri ležiš, bom dal tebi in tvojemu semenu*.+
14 Tvojega semena bo kakor prahu na zemlji,+ in razširil se boš proti zahodu in vzhodu, severu in jugu.+ Po tebi in tvojem semenu bodo blagoslovljeni* vsi rodovi na zemlji.+
15 Jaz sem s teboj in varoval te bom na vsej poti, na katero si krenil, in te pripeljal nazaj v to deželo.+ Ne bom te namreč zapustil, dokler ne bom izpolnil tega, kar sem ti obljubil.«+
16 Tedaj se je Jakob prebudil in rekel: »Res je Jehova na tem kraju, jaz pa tega nisem vedel.«
17 Prevzel ga je strah in je še rekel:+ »Kako strah zbujajoč je ta kraj!+ To ni nič drugega kakor Božja hiša+ in to so nebeška vrata.«
18 Jakob je torej vstal zgodaj zjutraj, vzel kamen, ki ga je imel pod glavo, ga postavil za spomenik in nanj izlil olje.+
19 Nato je ta kraj poimenoval Betel*.+ Prej se je to mesto imenovalo Luz.+
20 Tedaj se je Jakob zaobljubil+ z besedami: »Če bo Bog z menoj in me bo varoval na tej poti, na katero sem krenil, mi dajal kruha, da bom jedel, in obleko, da se bom oblačil,+
21 in se bom v miru vrnil v hišo svojega očeta, tedaj bo Jehova pokazal, da je res moj Bog.+
22 Ta kamen, ki sem ga postavil kot steber, pa bo postal Božja hiša.+ Od vsega, kar mi boš dal, ti bom dajal desetino.«+
Opombe
^ Ali »potomstvu«.
^ Ali »Izmaelcem«. Izmael je že umrl, Ezav pa je bil star približno 77 let. Glej 1Mz 25:17, 26.
^ Ali »vzpenjajoče se kamnite stopnice«.
^ Ali »potomstvu«.
^ »Betel« pomeni »Božja hiša«.
