1. Mojzesova 34:1–31
34 Dina pa, ki jo je Leja rodila Jakobu,+ je obiskovala+ hčere tiste dežele.+
2 In opazil jo je Síhem, sin Hivéjca Hamórja,+ ki je bil knez v deželi. Vzel jo je in jo posilil.+
3 Njegova duša se je oklenila Jakobove hčere Dine. V dekle se je zaljubil in ji vneto prigovarjal, da bi si pridobil njeno srce.
4 Nazadnje je Síhem svojemu očetu Hamórju rekel:+ »Vzemi mi to dekle za ženo.«+
5 Jakob je slišal, da je onečastil njegovo hčer Dino. Njegovi sinovi pa so bili z živino na polju,+ zato je Jakob vse do njihove vrnitve molčal.+
6 Čez nekaj časa se je Hamór, Síhemov oče, odpravil k Jakobu, da bi se z njim pogovoril.+
7 Jakobovi sinovi so se, takoj ko so slišali, kaj se je zgodilo, vrnili s polja. To jih je namreč prizadelo in zelo razjezilo,+ saj je Síhem ravnal brezumno in nakopal sramoto Izraelu, ko je spal z Jakobovo hčerjo.+ Kaj takega se namreč ni smelo storiti.+
8 Hamór jim je dejal: »Moj sin Síhem se je z vso dušo navezal na vašo hčer.+ Dajte mu jo, prosim, za ženo+
9 in sklepajte z nami zakonske zveze.+ Dajajte nam svoje hčere in jemljite si naše hčere.+
10 Prebivajte pri nas in dežela vam bo na voljo. Ostanite v njej, trgujte in si v njej pridobite posest.«+
11 Potem pa je Síhem njenemu očetu in bratom rekel: »Naj si pridobim vašo naklonjenost! Dal vam bom vse, kar boste rekli!
12 Za nevesto lahko zahtevate še toliko denarja in še tako veliko darilo,+ jaz sem vam pripravljen dati, kolikor mi boste rekli, samo dajte mi to dekle za ženo.«
13 Nato so Jakobovi sinovi odgovorili Síhemu in njegovemu očetu Hamórju. Govorili pa so zvijačno, ker je onečastil njihovo sestro Dino.+
14 Rekli so jima: »Česa takega, da bi dali sestro možu, ki ni obrezan,+ ne moremo storiti. To je namreč za nas nekaj sramotnega.
15 Privolimo vam lahko samo pod tem pogojem, da postanete kakor mi, tako da se vsi vaši moški dajo obrezati.+
16 Šele tedaj vam bomo dajali svoje hčere in si jemali vaše hčere ter bomo prebivali pri vas in postali eno ljudstvo.+
17 Če pa nas ne boste poslušali in se ne boste dali obrezati, bomo vzeli našo hčer in odšli.«
18 Njihove besede so Hamórju in Síhemu, Hamórjevemu sinu,+ ugajale,
19 in mladenič pogoja ni odlašal izpolniti,+ saj je imel Jakobovo hčer rad. Bil pa je najuglednejši+ v vsej očetovi hiši.+
20 Tako sta Hamór in njegov sin Síhem šla k mestnim vratom in može svojega mesta nagovorila:+
21 »Ti ljudje so miroljubni do nas.+ Dovolimo jim torej, da živijo v deželi in v njej trgujejo, saj je dežela, ki je pred njimi, dovolj prostrana.+ Tako si lahko jemljemo njihove hčere za žene, svoje hčere pa dajemo njim.+
22 Vendar bodo ti ljudje privolili, da živijo z nami in da tako postanemo eno ljudstvo, le pod pogojem, da se vsak moški med nami da obrezati, tako kakor so obrezani oni.+
23 Ali ne bo potem vse, njihovo imetje, bogastvo in vsa njihova živina, naše?+ Samo privolimo, da smejo živeti z nami.«+
24 Vsi, ki so se zbirali pri mestnih vratih, so poslušali Hamórja in njegovega sina Síhema. Vsi moški so se dali obrezati, vsi, ki so se zbirali pri vratih njegovega mesta.
25 Tretji dan pa, ko so trpeli bolečine,+ sta Jakobova sinova, Símeon in Lévi,+ Dinina brata,+ vzela vsak svoj meč in se odpravila v mesto tako, da tam ni nihče ničesar posumil, ter začela pobijati vse moške.+
26 Tudi Hamórja in njegovega sina Síhema sta umorila z ostrino meča.+ Nato sta vzela Dino iz Síhemove hiše in odšla.+
27 Drugi Jakobovi sinovi so napadli smrtno ranjene može in oropali mesto, ker je bila tam njihova sestra onečaščena.+
28 Vzeli so njihovo drobnico, živino, osle in vse, kar je bilo v mestu in na polju.+
29 Pobrali so vse njihovo imetje, njihove otroke in žene pa odpeljali kot ujetnike. Hiše so povsem izropali.+
30 Tedaj je Jakob Símeonu in Léviju+ rekel: »Zaradi vaju so me prebivalci te dežele, Kanaánci in Perizéjci, zasovražili in postal sem izobčenec.+ Ker imam le malo ljudi,+ se bodo gotovo zbrali proti meni in me napadli ter pokončali, mene in mojo hišo.«
31 Onadva pa sta odvrnila: »Mar naj se z našo sestro ravna kakor z vlačugo?«+
