1. Mojzesova 39:1–23

39  Jožefa so torej pripeljali v Egipt+ in eden od faraonovih dvorjanov, poveljnik telesne straže Egipčan Potifár,+ ga je kupil od Izmaelcev,+ ki so ga tja privedli.  Toda z Jožefom je bil Jehova, tako da je postal uspešen+ in so mu zaupali določene naloge v hiši njegovega egipčanskega gospodarja.  Gospodar je videl, da je z Jožefom Jehova in da mu Jehova pri vsem, česar se njegova roka loti, nakloni uspeh.  Tako si je Jožef pridobival gospodarjevo naklonjenost in mu je stalno stregel. Zato ga je gospodar postavil nad svojo hišo+ in dal v njegovo oskrbo vse, kar je imel.  In odkar je Egipčan postavil Jožefa nad svojo hišo in vsem svojim imetjem, je Jehova njegovo hišo zaradi Jožefa blagoslavljal. Jehova je blagoslovil vse, kar je imel v hiši in na polju.+  Nazadnje je Potifár Jožefu prepustil v oskrbo vse, kar je imel.+ Prav za nobeno stvar ni več skrbel, razen za hrano, ki jo je jedel. Poleg tega je bil Jožef moški lepe postave in lepega videza.  Po vsem tem se je v Jožefa zagledala+ gospodarjeva žena in mu govorila: »Lezi z menoj.«+  On pa je to zavračal+ in gospodarjevi ženi govoril: »Moj gospodar je vse, kar ima, dal meni v oskrbo, zato mu ni treba skrbeti za nič v tej hiši.+  Nihče v tej hiši ni večji od mene in ničesar mi ni odrekel razen tebe, ker si njegova žena.+ Kako bi torej mogel storiti takšno hudo dejanje in grešiti proti samemu Bogu?«+ 10  Dan za dnem ga je nagovarjala, vendar on ni nikoli privolil, da bi z njo spal, niti se ni pri njej zadrževal.+ 11  Nekega dne pa je tako kakor druge dni prišel v hišo, da opravi svoje delo, toda v hiši ni bilo nobenega služabnika.+ 12  Tedaj ga je zgrabila za oblačilo in rekla:+ »Lezi z menoj!«+ On pa je svoje oblačilo pustil v njeni roki in zbežal ven.+ 13  Ko je videla, da je pustil svoje oblačilo v njeni roki, da je lahko zbežal, 14  je začela klicati služabnike in jim govoriti: »Glejte! K nam je pripeljal tistega Hebrejca, da bi se nam posmehoval. Prišel je k meni in hotel spati z menoj, jaz pa sem začela na ves glas vpiti.+ 15  Ko je slišal, da vpijem, je pri priči pustil svoje oblačilo poleg mene in zbežal ven.« 16  Potem je pustila njegovo oblačilo ležati poleg sebe, vse dokler ni prišel domov gospodar.+ 17  Njemu pa je takole govorila: »Tisti služabnik, Hebrejec, ki si ga pripeljal k nam, je prišel, da bi se mi posmehoval. 18  Jaz pa sem začela vpiti, in on je pri priči pustil svoje oblačilo poleg mene in zbežal ven.«+ 19  Ko je njegov gospodar slišal besede svoje žene, ko mu je govorila »Tvoj služabnik mi je storil to in to«, se je silno razjezil.+ 20  Tako je gospodar Jožefa prijel in ga dal v ječo, tja, kamor so zapirali kraljeve jetnike. In ostal je v ječi.+ 21  Toda Jehova je bil še naprej z Jožefom. Do njega je bil iz srca dobrotljiv* in je poskrbel, da si je pridobil naklonjenost načelnika ječe.+ 22  Tako je načelnik ječe Jožefu izročil vse jetnike, ki so bili v ječi. On je bil tisti, ki je poskrbel, da so opravili vse, kar je bilo treba.+ 23  Načelniku ječe ni bilo treba skrbeti za prav nobeno stvar, ki je bila v njegovi oskrbi, saj je bil z Jožefom Jehova. Jehova je Jožefu pri vsem, česar se je lotil, naklonil uspeh.+

Opombe

Glej opombo k 1Mz 19:19.