1. Mojzesova 39:1–23
39 Jožefa so torej pripeljali v Egipt+ in eden od faraonovih dvorjanov, poveljnik telesne straže Egipčan Potifár,+ ga je kupil od Izmaelcev,+ ki so ga tja privedli.
2 Toda z Jožefom je bil Jehova, tako da je postal uspešen+ in so mu zaupali določene naloge v hiši njegovega egipčanskega gospodarja.
3 Gospodar je videl, da je z Jožefom Jehova in da mu Jehova pri vsem, česar se njegova roka loti, nakloni uspeh.
4 Tako si je Jožef pridobival gospodarjevo naklonjenost in mu je stalno stregel. Zato ga je gospodar postavil nad svojo hišo+ in dal v njegovo oskrbo vse, kar je imel.
5 In odkar je Egipčan postavil Jožefa nad svojo hišo in vsem svojim imetjem, je Jehova njegovo hišo zaradi Jožefa blagoslavljal. Jehova je blagoslovil vse, kar je imel v hiši in na polju.+
6 Nazadnje je Potifár Jožefu prepustil v oskrbo vse, kar je imel.+ Prav za nobeno stvar ni več skrbel, razen za hrano, ki jo je jedel. Poleg tega je bil Jožef moški lepe postave in lepega videza.
7 Po vsem tem se je v Jožefa zagledala+ gospodarjeva žena in mu govorila: »Lezi z menoj.«+
8 On pa je to zavračal+ in gospodarjevi ženi govoril: »Moj gospodar je vse, kar ima, dal meni v oskrbo, zato mu ni treba skrbeti za nič v tej hiši.+
9 Nihče v tej hiši ni večji od mene in ničesar mi ni odrekel razen tebe, ker si njegova žena.+ Kako bi torej mogel storiti takšno hudo dejanje in grešiti proti samemu Bogu?«+
10 Dan za dnem ga je nagovarjala, vendar on ni nikoli privolil, da bi z njo spal, niti se ni pri njej zadrževal.+
11 Nekega dne pa je tako kakor druge dni prišel v hišo, da opravi svoje delo, toda v hiši ni bilo nobenega služabnika.+
12 Tedaj ga je zgrabila za oblačilo in rekla:+ »Lezi z menoj!«+ On pa je svoje oblačilo pustil v njeni roki in zbežal ven.+
13 Ko je videla, da je pustil svoje oblačilo v njeni roki, da je lahko zbežal,
14 je začela klicati služabnike in jim govoriti: »Glejte! K nam je pripeljal tistega Hebrejca, da bi se nam posmehoval. Prišel je k meni in hotel spati z menoj, jaz pa sem začela na ves glas vpiti.+
15 Ko je slišal, da vpijem, je pri priči pustil svoje oblačilo poleg mene in zbežal ven.«
16 Potem je pustila njegovo oblačilo ležati poleg sebe, vse dokler ni prišel domov gospodar.+
17 Njemu pa je takole govorila: »Tisti služabnik, Hebrejec, ki si ga pripeljal k nam, je prišel, da bi se mi posmehoval.
18 Jaz pa sem začela vpiti, in on je pri priči pustil svoje oblačilo poleg mene in zbežal ven.«+
19 Ko je njegov gospodar slišal besede svoje žene, ko mu je govorila »Tvoj služabnik mi je storil to in to«, se je silno razjezil.+
20 Tako je gospodar Jožefa prijel in ga dal v ječo, tja, kamor so zapirali kraljeve jetnike. In ostal je v ječi.+
21 Toda Jehova je bil še naprej z Jožefom. Do njega je bil iz srca dobrotljiv* in je poskrbel, da si je pridobil naklonjenost načelnika ječe.+
22 Tako je načelnik ječe Jožefu izročil vse jetnike, ki so bili v ječi. On je bil tisti, ki je poskrbel, da so opravili vse, kar je bilo treba.+
23 Načelniku ječe ni bilo treba skrbeti za prav nobeno stvar, ki je bila v njegovi oskrbi, saj je bil z Jožefom Jehova. Jehova je Jožefu pri vsem, česar se je lotil, naklonil uspeh.+