1. Mojzesova 48:1–22
48 Po teh dogodkih so Jožefu povedali: »Tvoj oče je vse slabotnejši.« Zato je vzel s seboj svoja sinova, Manáseja in Éfraima.+
2 In Jakobu so sporočili: »Tvoj sin Jožef je prišel k tebi.« Izrael je zbral vso svojo moč in se na postelji usedel.
3 Tedaj je Jakob Jožefu rekel:
»V Luzu+ v kánaanski deželi se mi je prikazal Vsemogočni Bog, da bi me blagoslovil.+
4 Rekel mi je: ‚Glej, naredil te bom rodovitnega in te namnožil,+ tako da bo iz tebe nastal velik narod,+ to deželo pa bom dal v trajno posest tvojemu semenu*.‘+
5 In zdaj glej: sinova, ki sta se ti rodila v egiptovski deželi, še preden sem jaz prišel k tebi v Egipt, sta moja.+ Éfraim in Manáse bosta moja, tako kakor sta Rúben in Símeon.+
6 Otroci, ki se ti bodo rodili za njima, pa bodo tvoji. Pri dediščini se bodo imenovali po svojih dveh bratih.+
7 Ko sem se vračal iz Padána,+ in je bil pred nami še precejšen kos poti do Efráte,+ mi je v kánaanski deželi na poti umrla Rahela.+ Pokopal sem jo na poti v Efráto, to je Betlehem.«+
8 Tedaj je Izrael zagledal Jožefova sinova in vprašal: »Kdo pa sta ta dva?«+
9 Jožef je očetu odgovoril: »To sta moja sinova, ki mi ju je tukaj dal Bog.«+ Oče* pa je rekel: »Privedi ju, prosim, k meni, da ju blagoslovim.«+
10 Izraelu so od starosti oči oslabele, tako da ni videl.+ Zato ju je Jožef privedel bliže k njemu, in on ju je poljubil ter objel.+
11 Izrael pa je Jožefu še rekel: »Nisem si mislil, da te bom še kdaj videl,+ toda glej, Bog mi je dal videti tudi tvoje potomstvo.«
12 Zatem ju je Jožef odmaknil od njegovih kolen in se priklonil z obrazom do tal.+
13 Jožef je tedaj oba prijel, Éfraima z desnico, tako da je stal na Izraelovi levi strani,+ Manáseja pa z levico, tako da je stal na Izraelovi desni strani,+ in mu ju pripeljal bliže.
14 Vendar je Izrael svojo desnico položil na glavo Éfraimu,+ čeprav je bil mlajši,+ svojo levico pa na glavo Manáseju.+ Roki je tako položil namerno, saj je bil prvorojenec Manáse.+
15 Nato je blagoslovil Jožefa in rekel:+
»Pravi Bog, ki sta mu služila* moja očeta, Abraham in Izak,+pravi Bog, ki je bil moj pastir vse življenje, vse do danes,+
16 angel, ki me je reševal* iz vseh nadlog,+ naj blagoslovi ta dečka.+
Naj nosita moje ime in ime mojih očetov, Abrahama in Izaka.+Naj iz njiju na zemlji nastane množica ljudi.«+
17 Ko je Jožef videl, da ima oče desnico na Éfraimovi glavi, mu to ni bilo všeč,+ zato je očetovo roko skušal prijeti, da bi jo preložil z Éfraimove glave na Manásejevo.+
18 Očetu je rekel: »Ne tako, oče, ta je namreč prvorojenec.+ Položi svojo desnico na njegovo glavo.«
19 Toda oče tega ni hotel in je rekel: »Vem, moj sin, vem. Tudi iz njega bo nastalo ljudstvo in tudi on bo postal velik.+ Vseeno pa bo njegov mlajši brat postal večji od njega+ in njegovega potomstva bo za cele narode.«+
20 Tako ju je tistega dne blagoslovil+ z besedami:
»Naj v Izraelu s tvojim imenom drug drugega blagoslavljajo z besedami:‚Naj Bog naredi, da boš kakor Éfraim in Manáse.‘«+
Tako je Éfraima spet postavil pred Manáseja.+
21 Zatem je Izrael Jožefu rekel: »Glej, jaz umiram,+ toda Bog bo z vami in vas bo popeljal nazaj v deželo vaših praočetov.+
22 Dajem ti kos zemlje več kakor tvojim bratom,+ tisti kos, ki sem ga s svojim mečem in lokom vzel iz rok Amoréjcev.«
Opombe
^ Ali »potomstvu«.
^ Dobesedno »On«.
^ Dobesedno »pred katerim sta hodila«.
^ Ali »odkupoval«.
