1. Mojzesova 8:1–22
8 Bog pa se je spomnil+ Noeta in vseh divjih živali in vseh domačih živali, ki so bile z njim v barki,+ ter je povzročil, da je čez zemljo zapihal veter, tako da so vode začele upadati.+
2 Izviri vodnih globin*+ in nebesne zapornice+ so se zaprli in tako je dež nehal liti z neba.
3 Vode so se začele umikati z zemlje, postopoma so odtekale in po sto petdesetih dnevih so zelo upadle.+
4 Tako je barka+ sedemnajsti dan sedmega meseca* obstala na araratskih gorah.+
5 Vode so postopoma upadale vse do desetega meseca*. Prvi dan desetega meseca so se pokazali vrhovi gora.+
6 Noe je po štiridesetih dneh odprl okno,+ ki ga je naredil na barki,
7 in izpustil krokarja.+ Ta je zunaj letal, odletaval je in priletaval, dokler se vode na zemlji niso posušile.
8 Potem je izpustil golobico,+ da bi videl, ali so vode že odtekle s površja zemlje.
9 Toda golobica ni našla mesta, kamor bi lahko stopila in se odpočila, zato se je vrnila k njemu v barko, saj so bile vode še vedno na površju vse zemlje.+ Iztegnil je torej roko, jo prijel in vzel k sebi v barko.
10 Počakal je še sedem dni in spet iz barke izpustil golobico.
11 Proti večeru se je golobica vrnila, in glej, v kljunu je imela sveže odtrgan oljčni list.+ Noe je tako vedel, da so vode že odtekle s površja zemlje.+
12 Počakal je še naslednjih sedem dni in nato spet izpustil golobico, vendar se ni več vrnila.+
13 V šeststoprvem letu,+ prvi dan prvega meseca*, so vode odtekle z zemlje. Noe je odkril pokrov na barki in pogledal, in glej, tla so bila suha.+
14 In sedemindvajseti dan drugega meseca je bila zemlja že povsem suha.+
15 Tedaj je Bog Noetu rekel:
16 »Pojdi iz barke, ti in s teboj tvoja žena, tvoji sinovi in žene tvojih sinov.+
17 S seboj vzemi vsa živa bitja, ki so s teboj, vse vrste živali:+ leteča bitja,+ domače živali+ in vse druge živali, ki se gibljejo po zemlji,+ in naj zamrgolijo po zemlji ter naj bodo rodovitni in se namnožijo na njej.«+
18 Tako je Noe stopil ven in z njim tudi njegovi sinovi,+ njegova žena in žene njegovih sinov.
19 Iz barke so prišla tudi vsa živa bitja, vsa leteča bitja, vse druge živali*, vse, kar se giblje po zemlji, po svojih vrstah.+
20 Nato je Noe Jehovu zgradil oltar+ in vzel od čistih živali+ in od čistih letečih bitij+ ter na oltarju daroval žgalne daritve.+
21 In Jehova je zaduhal pomirjujoč vonj.+ Zato je Jehova v svojem srcu dejal:+ »Nikdar več ne bom zemlje+ preklel zaradi človeka, saj se človekovo srce od mladosti nagiba k slabemu,+ in nikdar več ne bom udaril vsega, kar živi, kakor sem to storil zdaj.+
22 Vse dni, dokler bo zemlja, ne bodo prenehali ne setev ne žetev, ne mraz ne vročina, ne poletje ne zima, ne dan ne noč.«+
Opombe
^ Ta mesec ustreza mesecu abibu (nisanu), prvemu mesecu verskega koledarja, ki so ga Judje uporabljali po izhodu iz Egipta. Glej Dodatek 17.
^ Ta mesec ustreza mesecu tamuzu. Glej Dodatek 17.
^ Ta mesec ustreza mesecu etanimu (tišriju). Glej Dodatek 17.
