2. Mojzesova 18:1–27
18 Jetro, madijánski duhovnik, Mojzesov tast,+ je slišal o vsem, kar je Bog storil za Mojzesa in svoje ljudstvo Izraela, kako je Jehova izpeljal Izraela iz Egipta.+
2 Tedaj je Jetro, Mojzesov tast, vzel Mojzesovo ženo Zifóro, ki jo je bil Mojzes poslal nazaj,
3 in njena sinova.+ Enemu je Mojzes dal ime Geršóm*,+ »ker sem,« je dejal, »priseljenec v tuji deželi«,
4 drugemu pa je dal ime Eliézer*,+ »ker mi je,« kot je sam rekel, »Bog mojega očeta pomagal in me rešil faraonovega meča«.+
5 Tako je Mojzesov tast Jetro prišel k Mojzesu v pustinjo h gori pravega Boga, kjer je Mojzes taboril, in s seboj pripeljal njegova sinova in njegovo ženo.+
6 Tedaj je Mojzesu sporočil: »Jaz, tvoj tast Jetro,+ prihajam k tebi, s tvojo ženo in tvojima sinovoma.«
7 Mojzes je takoj odšel svojemu tastu naproti, se mu priklonil in ga poljubil.+ Potem ko sta drug drugega vprašala, kako jima gre, sta vstopila v šotor.
8 Mojzes je svojemu tastu povedal vse, kar je Jehova storil faraonu in Egiptu zaradi Izraela.+ Povedal mu je tudi o vseh nadlogah, ki so jih imeli na poti,+ in o tem, kako jih je Jehova reševal.+
9 In Jetro je bil vesel zaradi vsega dobrega, ki ga je Jehova storil Izraelu, s tem da ga je rešil iz egiptovske roke.+
10 Zato je Jetro rekel: »Naj bo slavljen Jehova, ki vas je rešil iz egiptovske roke in iz faraonove roke, ki je ljudstvo osvobodil izpod roke Egipčanov.+
11 Zdaj vem, da je Jehova večji od vseh drugih bogov,+ saj vidim, kaj se je zgodilo, ko so Egipčani prevzetno ravnali z Izraelci.«
12 Nato je Jetro, Mojzesov tast, vzel žgalno daritev in žrtve za Boga.+ Aron in vsi Izraelovi starešine pa so prišli, da bi z Mojzesovim tastom jedli kruh pred pravim Bogom.+
13 Naslednji dan se je Mojzes kot ponavadi usedel, da bi sodil ljudstvu.+ In ljudstvo je stalo pred Mojzesom od jutra do večera.
14 Ko pa je Mojzesov tast videl vse, kar je Mojzes delal za ljudstvo, ga je vprašal: »Zakaj delaš tako? Zakaj sediš in delaš vse to sam, ljudstvo pa je tu pred teboj od jutra do večera?«
15 Mojzes je svojemu tastu odgovoril: »Zato ker ljudstvo prihaja k meni, da bi povprašalo Boga za nasvet.+
16 Kadar pride do kakega spora,+ vso stvar predstavijo meni, da razsodim med eno in drugo stranjo ter da oznanim odločitve pravega Boga in njegove zakone.«+
17 Tedaj mu je tast rekel: »Tega se nisi prav lotil.
18 Izčrpal se boš, pa tudi ljudstvo, ki je pri tebi, se bo utrudilo, saj je to zate pretežko breme.+ Sam tega ne boš zmogel.+
19 Zato me zdaj poslušaj.+ Svetoval ti bom, in Bog bo s teboj.+ Ti zastopaj ljudstvo pred pravim Bogom+ in seznanjaj Boga z njihovimi spori.+
20 Pojasnjuj jim uredbe in zakone+ ter jim kaži, po kateri poti naj hodijo in kaj naj delajo.+
21 Toda iz vsega ljudstva izberi sposobne,+ bogaboječe može,+ ki so vredni zaupanja+ in sovražijo nepravičen dobiček,+ ter jih postavi za načelnike nad tisoč,+ nad sto, nad petdeset in nad deset ljudi.+
22 Oni naj sodijo ljudstvu, kadar koli bo potrebno. Vsako večjo zadevo naj predstavijo tebi,+ vsako manjšo pa naj razsodijo sami. Olajšaj si breme, naj ga nosijo s teboj.+
23 Če boš storil tako in ti Bog to zapove, boš lahko zdržal, pa tudi vse to ljudstvo bo hodilo domov v miru.«+
24 Mojzes je takoj poslušal glas svojega tasta in storil vse, kar mu je dejal.+
25 Iz vsega Izraela je izbral sposobne može in jih postavil za poglavarje nad ljudstvom,+ za načelnike nad tisoč, nad sto, nad petdeset in nad deset ljudi.
26 Ljudstvu so sodili, kadar koli je bilo potrebno. Težje zadeve so predstavili Mojzesu,+ vsako manjšo zadevo pa so razsodili sami.
27 Nato se je Mojzes poslovil od svojega tasta,+ in ta se je vrnil v svojo deželo.
