2. Petrovo 2:1–22
2 Med ljudstvom pa so se pojavili tudi lažni preroki, kakor bodo tudi med vami lažni učitelji.+ Ti bodo potihem uvajali razdiralne ločine in se odrekli celo lastniku, ki jih je kupil,+ s tem pa si nakopavali naglo pokončanje.
2 Poleg tega bodo mnogi posnemali+ njihovo razpuščeno vedenje*,+ in zato se bo žaljivo govorilo o poti resnice.+
3 Prav tako vas bodo v lakomnosti izkoriščali z varljivimi besedami.+ Toda obsodba, ki je bila takšnim izrečena že pred davnimi časi,+ se ne obotavlja in njihovo pokončanje ne dremlje.+
4 Bog se namreč ni pomišljal kaznovati angelov,+ ki so grešili, ampak jih je vrgel v tártar*+ in jih tako izročil jamam goste teme, da bodo prihranjeni za sodbo.+
5 Prav tako se ni pomišljal kaznovati starodavnega sveta,+ temveč je na svet brezbožnih ljudi poslal potop,+ obvaroval pa Noeta, oznanjevalca pravičnosti,+ in še sedem drugih.+
6 Tudi mesti Sódomo in Gomóro je obsodil,+ tako da ju je upepelil, s tem pa brezbožnim ljudem postavil vzorec tega, kar naj bi še prišlo.+
7 Rešil pa je pravičnega Lota,+ ki ga je hudo težilo razpuščeno vedenje ljudi, ki so kljubovali zakonu+
8 – tega pravičnega človeka je namreč ob vsem, kar je videl in slišal, ko je iz dneva v dan živel med njimi, v pravični duši bolelo zaradi njihovih nezakonitih dejanj.
9 Jehova torej ve, kako bogovdane ljudi rešiti iz preizkušnje,+ nepravične pa prihraniti za dan sodbe, da bodo iztrebljeni,+
10 še zlasti tiste, ki z drugimi nečistujejo, da bi jih oskrunili,+ in zviška gledajo na tiste, ki vladajo.+
Ti predrzni samovoljneži ne trepetajo pred slavnimi, ampak govorijo žaljivo,+
11 medtem ko angeli, čeprav so krepkejši in močnejši od njih, iz spoštovanja do Jehova+ njih ne obtožujejo z žaljivkami.+
12 Toda ti ljudje so kakor nerazumne živali, ki so po naravi rojene za to, da jih lovijo in ubijajo. O tem, o čemer ne vedo nič, govorijo žaljivo,+ zato jih bo na njihovi lastni poti pokončanja doletelo pokončanje,
13 s čimer se bodo za storjeno hudo+ sami poplačali s hudim.+
V užitek jim je predajati se razkošju sredi belega dne.+ Madeži so in grde lise, ki se skupaj z vami gostijo, pri tem pa se z nebrzdanim veseljem vdajajo svojim varljivim naukom.+
14 Oči so jim polne prešuštva+ in ne morejo nehati grešiti.+ Privabljajo nestanovitne duše. Srce imajo izurjeno v lakomnosti.+ Otroci prekletstva so!+
15 Zapustili so ravno pot in se dali zavesti. Šli so po poti Balaama,+ Beórjevega sina, ki je ljubil plačilo za storjeno hudo,+
16 vendar je bil za svoj prekršek opomnjen.+ Nemo tovorno živinče, ki je spregovorilo s človeškim glasom,+ je preroka skušalo zadržati pred brezumno potjo.+
17 Ti so studenci brez vode,+ meglice, ki jih žene silovit vihar, in zanje je prihranjena črna tema.+
18 Govorijo namreč napihnjene besede, ki niso nikomur v prid, ter z mesenimi željami+ in razpuščenimi navadami privabljajo+ tiste, ki so komaj ubežali+ ljudem, ki živijo v zablodi.
19 Obljubljajo jim sicer svobodo,+ pa sami sužnjujejo pokvarjenosti.+ Človeka namreč zasužnji tisti, ki ga je premagal.+
20 Če se potem, ko so po točnem spoznanju o Gospodu in Rešitelju Jezusu Kristusu ušli oskrumbam sveta,+ spet zapletejo v te iste stvari in so premagani,+ so nazadnje na slabšem, kakor so bili na začetku.+
21 Bolje bi namreč bilo, da ne bi točno spoznali poti pravičnosti,+ kakor da se potem, ko so jo točno spoznali, obrnejo proč od svete zapovedi, ki jim je bila izročena.+
22 Dogaja se jim to, kar pravi resnični pregovor: »Pes+ se vrne k lastnemu izbljuvku in okopana svinja se gre spet valjat v blato.«+
