3. Mojzesova 27:1–34
27 Jehova je Mojzesu še rekel:
2 »Govori z Izraelovimi sinovi in jim reci: ‚Vzemimo, da kdo s posebno zaobljubo+ daruje Jehovu duše po predpisani vrednosti.
3 V tem primeru naj bo ta predpisana vrednost za moškega v starosti od dvajset do šestdeset let petdeset šeklov srebra glede na šekel svetega kraja*.
4 Predpisana vrednost za žensko pa naj bo trideset šeklov.
5 Če gre za človeka v starosti od pet do dvajset let, naj bo njegova predpisana vrednost, če je moškega spola, dvajset šeklov, če je ženskega spola, pa deset šeklov.
6 Če gre za človeka v starosti od enega meseca do petih let, naj bo njegova predpisana vrednost, če je moškega spola, pet+ šeklov srebra, če je ženskega spola, pa tri šekle srebra.
7 Če gre za človeka v starosti nad šestdeset let, naj bo njegova predpisana vrednost, če je moški, petnajst šeklov, če je ženska, pa deset šeklov.
8 Če pa je tisti, ki se je zaobljubil, tako reven, da ne more plačati po predpisani vrednosti,+ naj človeka postavi pred duhovnika in ta naj določi njegovo vrednost.+ Duhovnik naj vrednost določi glede na to, koliko premore tisti, ki se je zaobljubil.+
9 Če pa gre za žival, kakršno darujejo Jehovu, bo vsaka takšna žival, ki bi jo kdo dal Jehovu, postala sveta.+
10 Ne sme je nadomestiti, niti je ne sme zamenjati, ne slabe z dobro ne dobre s slabo. Toda če bi kdo žival vseeno zamenjal z drugo živaljo, bosta obe živali, prva in zamenjana, postali sveti.
11 Če pa gre za nečisto+ žival, kakršne se ne sme darovati Jehovu,+ naj žival postavi pred duhovnika.+
12 Duhovnik naj ji določi vrednost, glede na to, ali je žival dobra ali slaba. Kolikršno vrednost+ ji določi duhovnik, tolikšna naj velja.
13 Toda če jo človek vseeno hoče kupiti nazaj, naj poleg vrednosti, ki je določena, dá še petino.+
14 Vzemimo pa, da bi kdo posvetil svojo hišo, da bi ta bila nekaj svetega Jehovu. V tem primeru naj duhovnik hiši določi vrednost, glede na to, ali je ta dobra ali slaba.+ Kolikršno vrednost ji določi duhovnik, tolikšna naj bo njena cena.
15 Toda če hoče posvetitelj svojo hišo kupiti nazaj, naj poleg denarne vrednosti, ki je določena, dá še petino,+ in bo njegova.
16 Če bi kdo Jehovu hotel posvetiti kos polja svoje dedne posesti,+ naj vrednost določijo glede na količino semena, ki je potrebno, da se polje poseje: za homer+ ječmenovega semena petdeset šeklov srebra.
17 Če bi svoje polje posvetil ob jubilejnem letu+ ali takoj za njim, naj bo njegova cena tolikšna, kolikršna je njegova predpisana vrednost.
18 Če pa bi svoje polje posvetil po jubileju, naj mu duhovnik izračuna ceno, ki naj bo v sorazmerju z leti, ki še ostanejo do naslednjega jubilejnega leta, in predpisana vrednost naj se temu ustrezno zmanjša.+
19 Toda če bi posvetitelj vseeno hotel polje kupiti nazaj, naj poleg denarne vrednosti, ki je določena, dá še petino, in s tem bo potrjeno, da je njegovo.+
20 Če pa polja ne bi kupil nazaj, ampak bi bilo prodano komu drugemu, se to ne bo več dalo kupiti nazaj.
21 In ko bo polje ob jubileju prosto, bo postalo sveto Jehovu, kot polje, namenjeno za sveto rabo*.+ Postane naj duhovnikova last.+
22 Če pa bo kdo Jehovu posvetil polje, ki ga je kupil in ne spada k njegovi dedni posesti,+
23 naj mu duhovnik izračuna vrednost, ki naj bo sorazmerna z leti, ki še ostanejo do naslednjega jubilejnega leta, on pa naj izračunani znesek plača še tisti dan.+ To je nekaj svetega Jehovu.+
24 Ob jubilejnem letu pa bo polje dobil nazaj tisti, od katerega je bilo kupljeno, tisti, čigar dedna posest je.+
25 Vsako vrednost naj izračunajo v šeklu svetega kraja. Šekel je dvajset ger.+
26 Nihče naj ne posvečuje prvorojenih živali, saj te kot prvorojene že pripadajo Jehovu.+ Naj so od goveda ali od drobnice, pripadajo Jehovu.+
27 Če bi kdo hotel odkupiti nečisto žival,+ naj to stori po predpisani vrednosti in poleg te plača še petino.+ Če pa je ne bi kupil nazaj, naj jo prodajo po predpisani vrednosti.
28 Ne sme pa se prodati nič, kar je namenjeno za sveto rabo, kar je kdo od vsega, kar ima, povsem posvetil* Jehovu,+ naj je to od ljudi, živali ali od polja njegove dedne posesti. Prav tako se nič, kar je namenjeno za sveto rabo*, ne sme kupiti nazaj.+ To je Jehovu nekaj najsvetejšega.
29 Nikogar izmed ljudi, ki bi bil določen za usmrtitev*, se ne sme odkupiti.+ Morajo ga usmrtiti.+
30 Vsaka desetina+ dežele, bodisi od poljskih pridelkov bodisi od drevesnih sadov, pripada Jehovu. Sveta je Jehovu.
31 Če pa bo kdo vseeno hotel katero od svojih desetin odkupiti, naj poleg njene cene plača še petino.+
32 Vsaka deseta žival od goveda in od drobnice, vsaka deseta glava od vseh, ki gredo pod pastirjevo palico,+ naj bo sveta Jehovu.
33 Naj ne pregleduje, ali je žival dobra ali slaba, niti je ne sme zamenjati. Če pa bi jo vseeno hotel zamenjati, bosta obe živali, prva in zamenjana, postali sveti.+ Ne sme ju kupiti nazaj.‘«
34 To so zapovedi,+ ki jih je Jehova na gori Sinaj dal Mojzesu za Izraelove sinove.+
