3. Mojzesova 6:1–30
6 Jehova je Mojzesu še govoril:
2 »Vzemimo, da se kdo* pregreši, s tem da ravna nezvesto proti Jehovu+ in prevara+ svojega bližnjega glede česa, kar mu je bilo zaupano ali kar mu je bilo izročeno v hrambo,+ ali glede česa ukradenega, ali pa svojega bližnjega ogoljufa+
3 oziroma najde kaj izgubljenega,+ pa to zataji, ter po krivem priseže+ glede česar koli, s čimer se človek lahko pregreši.
4 Če se torej pregreši in je kriv,+ naj vrne bodisi to, kar je ukradel, ali kar je z goljufijo izsilil, ali kar mu je bilo zaupano, ali kar je izgubljenega našel,
5 ali vse, glede česar je po krivem prisegel; to naj v celoti povrne+ in doda še petino vrednosti. Na dan, ko se mu dokaže, da je kriv, naj to vrne tistemu, čigar je.
6 Jehovu pa naj v daritev za krivdo privede od drobnice brezhibnega ovna,+ katerega vrednost naj ustreza vrednosti, ki je za to določena. Izroči naj ga duhovniku v daritev za krivdo.+
7 Duhovnik naj zanj opravi poravnavo+ pred Jehovom, in tako mu bo odpuščeno vsako dejanje, s katerim bi si nakopal krivdo.«
8 Jehova je Mojzesu še govoril:
9 »Aronu in njegovim sinovom zapovej: ‚Zakon o žgalni daritvi se glasi:+ Žgalna daritev naj bo na ognjišču oltarja vso noč do jutra in ogenj na oltarju naj nenehno gori.
10 Duhovnik naj obleče službeno platneno oblačilo+ in platnene hlače,+ da si z njimi pokrije telo. Nato naj pobere pepel*+ žgalne daritve, ki v ognju redno zgoreva na oltarju, in ga strese poleg oltarja.
11 Potem pa naj ta oblačila sleče+ in obleče druga ter odnese pepel na čist kraj zunaj tabora.+
12 Ogenj na oltarju naj nenehno gori. Ne sme ugasniti. Duhovnik naj vsako jutro na ogenj nalaga drva+ in polaga nanj žgalno daritev ter na njem zažiga tolste dele mirovnih žrtev.+
13 Ogenj+ na oltarju naj nenehno gori. Ne sme ugasniti.
14 Zakon o žitni+ daritvi se glasi: Aronovi sinovi naj jo prinesejo k oltarju pred Jehova.
15 Eden izmed njih naj od žitne daritve vzame pest fine moke, nekaj olja in vse belo kadilo, ki je na žitni daritvi, in naj vse to zažge na oltarju v pomirjujoč vonj Jehovu, kot spomin na daritev.+
16 Kar pa od nje ostane, naj pojedo Aron in njegovi sinovi.+ To naj jedo, pripravljeno v obliki nekvašenih kruhkov,+ na svetem kraju. Jedo naj na dvorišču shodnega šotora.
17 Ne sme se pripravljati s kvasom.+ To jim dajem kot delež od svojih ognjenih daritev.+ To je nekaj najsvetejšega,+ enako kakor sta daritev za greh in daritev za krivdo.
18 Vsak moški+ Aronov potomec naj to jé. To je vaš trajni+ delež od ognjenih daritev Jehovu, iz roda v rod. Kar koli se jih dotakne, bo postalo sveto.‘«
19 Jehova je Mojzesu še govoril:
20 »Aron in njegovi sinovi naj na dan njegovega maziljenja+ prinesejo Jehovu daritev:+ desetino efe+ fine moke v stalno žitno daritev,+ polovico zjutraj in polovico zvečer.
21 Naj bo pripravljena z oljem v ponvi.+ Prinesi jo dobro umešano. Nato pa kose pečene žitne daritve prinesi v pomirjujoč vonj Jehovu.
22 Daruje naj jo duhovnik, tisti, ki bo izmed njegovih sinov maziljen za njegovega naslednika.+ To je trajna uredba: daritev naj bo v celoti zažgana Jehovu.+
23 Vsaka duhovnikova+ žitna daritev mora biti v celoti sežgana. Nihče je ne sme jesti.«
24 Jehova je Mojzesu še rekel:
25 »Govori z Aronom in njegovimi sinovi in jim reci: ‚Zakon o daritvi za greh se glasi:+ Na kraju,+ kjer bodo klali živali za žgalno daritev, naj koljejo tudi živali za daritev za greh pred Jehovom. Ta je nekaj najsvetejšega.+
26 Jé naj jo duhovnik, ki jo daruje za greh.+ Jesti jo je treba na svetem kraju,+ na dvorišču+ shodnega šotora.
27 Vse, kar bi se dotaknilo mesa te daritve, bo postalo sveto.+ In če si bo kdo z njeno krvjo poškropil obleko,+ potem to, kar je s krvjo poškropil, operi na svetem kraju.+
28 Lončeno posodo,+ v kateri se je kuhalo meso, je treba razbiti. Če pa bi se kuhalo v bakreni posodi, je treba to oribati in splakniti z vodo.
29 Vsak moški, ki je duhovnik, sme to jesti.+ Je nekaj najsvetejšega.+
30 Toda daritev za greh, od katere se nekaj krvi+ nese v shodni šotor, da se na svetem kraju opravi poravnava, se ne sme jesti. Treba jo je sežgati.
