3. Mojzesova 7:1–38
7 Zakon o daritvi za krivdo se glasi:+ Ta je nekaj najsvetejšega.+
2 Na kraju,+ kjer bodo klali živali za žgalno daritev, naj koljejo tudi živali za daritev za krivdo in duhovnik naj s krvjo+ živali krog in krog poškropi+ oltar.
3 Od vse njene tolšče+ naj prinese tolsti rep in tolščo, ki pokriva črevesje,
4 ter ledvici in tolščo, ki je na njiju in na ledjih. Skupaj z ledvicama pa naj vzame še péčico, ki je na jetrih.+
5 Duhovnik naj vse to zažge na oltarju v ognjeno daritev Jehovu.+ To je daritev za krivdo.
6 Vsak moški, ki je duhovnik, jo sme jesti.+ Jedo naj jo na svetem kraju. Je nekaj najsvetejšega.+
7 Kakor je z daritvijo za greh, tako je z daritvijo za krivdo. Za obe velja isti zakon.+ Pripada pa duhovniku, ki z njo opravi poravnavo.
8 Koža+ daritvene živali, ki jo kdo privede za žgalno daritev, pripada duhovniku, ki opravi žgalno daritev.
9 Vsaka žitna daritev, pečena v peči,+ in vsaka, pripravljena v kotličku z oljem+ ali v ponvi,+ pripada duhovniku, ki opravi daritev. Njegova naj bo.+
10 Vsaka žitna daritev pa, umešena z oljem+ ali suha,+ pripada vsem Aronovim sinovom, in sicer vsem enako.
11 Zakon o mirovni žrtvi,+ ki jo bodo prinašali Jehovu, se glasi:
12 Če bi jo kdo hotel prinesti v zahvalo,+ naj skupaj z zahvalno žrtvijo prinese še nekvašene, z oljem umešene kruhke venčaste oblike in z oljem pomazane nekvašene mlince+ ter dobro zgnetene kruhke venčaste oblike, pripravljene iz fine moke, umešene z oljem.
13 Poleg svoje daritve in mirovne žrtve, to je zahvalne žrtve, naj prinese še kruhke venčaste oblike iz kvašenega+ testa.
14 Od vsake daritve naj prinese po en kos kot sveti delež Jehovu.+ To pripada duhovniku, ki škropi s krvjo mirovnih žrtev.+
15 Meso mirovne žrtve, to je zahvalne žrtve, je treba pojesti še istega dne, ko je darovana. Ničesar od nje naj se ne prihrani do jutra.+
16 Če pa bo kdo daroval zaobljubno daritev+ ali prostovoljno daritev,+ jo je treba jesti na dan darovanja, kar pa od nje ostane, se sme jesti tudi naslednji dan.
17 Toda kar od žrtvinega mesa ostane tretji dan, to naj sežgejo.+
18 Če pa bi kdo meso mirovne žrtve vseeno jedel še tretji dan, potem ta, ki jo je prinesel, ne bo sprejet z odobravanjem.+ Žrtev mu ne bo nič koristila.+ Postala bo nekaj ognušenega, in duša, ki bi od nje jedla, bo za svojo pregreho odgovarjala.+
19 Meso, ki bi prišlo v stik s kakršno koli nečisto stvarjo,+ se ne sme jesti. Treba ga je sežgati. Sicer pa sme meso jesti, kdor koli je čist.
20 Dušo, ki bi imela na sebi nečistost, pa bi jedla meso mirovne žrtve, prinesene Jehovu, naj iztrebijo iz njenega ljudstva.+
21 Vzemimo, da se kaka duša dotakne česar koli nečistega – česa nečistega, povezanega s človekom,+ ali nečiste živali+ ali česar koli drugega, kar je nečisto in nagnusno+ – pa vseeno jé meso mirovne žrtve, ki je za Jehova. V tem primeru naj takšno dušo iztrebijo iz njenega ljudstva.‘«
22 Jehova je Mojzesu še rekel:
23 »Govori z Izraelovimi sinovi in jim reci: ‚Ne jejte nobene tolšče+ od goveda, ovce ali koze.
24 Tolščo poginule živali in tolščo raztrgane živali+ lahko uporabite za kar koli, samo jesti je ne smete.
25 Kdor koli bi jedel tolščo živali, ki jo privede kot ognjeno daritev Jehovu, dušo, ki bi to jedla, naj iztrebijo+ iz njenega ljudstva.
26 Kjer koli živite, ne smete uživati nobene krvi,+ niti od ptic niti od drugih živali.
27 Vsakega*, ki bi užival kakršno koli kri, naj iztrebijo+ iz njegovega ljudstva.‘«
28 Jehova je Mojzesu še rekel:
29 »Govori z Izraelovimi sinovi in jim reci: ‚Kdor bi daroval Jehovu mirovno žrtev, naj od te žrtve prinese del Jehovu.+
30 S svojimi rokami naj Jehovu v ognjeno daritev prinese tolščo+ in prsi živali. Nato naj tolščo in prsi zaniha kot daritev nihanja+ pred Jehovom.
31 Duhovnik naj tolščo zažge+ na oltarju, prsi pa naj dobijo Aron in njegovi sinovi.+
32 Od svojih mirovnih žrtev dajte duhovniku zadnjo desno nogo kot sveti delež.+
33 Zadnjo desno nogo naj dobi tisti od Aronovih sinov, ki daruje kri mirovnih žrtev in tolščo.+
34 Prsi, darovane kot daritev nihanja,+ in nogo, darovano kot sveti delež, namreč jemljem Izraelovim sinovom od njihovih mirovnih žrtev in jih dajem duhovniku Aronu in njegovim sinovom. To je trajna uredba, s katero jih jemljem Izraelovim sinovom.
35 To je Aronov duhovniški del in duhovniški del njegovih sinov od ognjenih daritev Jehovu od dneva, ko jih je privedel, da služijo Jehovu kot duhovniki.+
36 Jehova je na dan njihovega maziljenja+ Izraelovim sinovom tudi zapovedal, naj jim to dajo. To je trajna odredba za njihove rodove.‘«+
37 To je zakon o žgalni daritvi,+ žitni daritvi,+ daritvi za greh,+ daritvi za krivdo,+ žrtvi, darovani ob postavitvi za duhovniško službo,+ in mirovni žrtvi.+
38 To je zakon, ki ga je Jehova zapovedal Mojzesu na gori Sinaj,+ na dan, ko je v sinajski pustinji Izraelovim sinovom zapovedal, naj prinašajo Jehovu svoje daritve.+
Opombe
^ Dobesedno »Vsako dušo«.
