4. Mojzesova 17:1–13
17 Jehova je Mojzesu rekel:
2 »Govori z Izraelovimi sinovi in vzemi od njih dvanajst palic,+ po eno palico za vsako očetno hišo, od vseh njihovih knezov+ po hišah njihovih očetov. Na palico vsakega napiši njegovo ime.
3 Na Lévijevo palico napiši Aronovo ime, saj pride na vsakega poglavarja očetne hiše po ena palica.
4 Položi jih v shodni šotor pred Pričevanje,+ kjer se redno shajam z vami.+
5 In palica tistega, ki ga bom izbral,+ bo vzbrstela. Tako bom utišal Izraelove sinove, da ne bodo godrnjali+ nad menoj, da, da ne bodo godrnjali nad vama.«+
6 Mojzes je torej govoril z Izraelovimi sinovi, in vsi njihovi knezi so mu prinesli vsak po eno palico, vsak knez očetne hiše po eno palico, skupaj dvanajst palic.+ Med temi je bila tudi Aronova palica.+
7 Mojzes je nato palice položil v šotor Pričevanja+ pred Jehova.
8 In glej, ko je naslednji dan Mojzes prišel v šotor Pričevanja, je Aronova palica za Lévijevo hišo že vzbrstela. Pognala je popke, zacvetela in rodila zrele mandeljne.
9 Mojzes je nato vse palice, ki so bile pred Jehovom, prinesel k vsem Izraelovim sinovom. Ti so jih pogledali in vsak je vzel svojo palico.
10 Jehova je nato Mojzesu rekel: »Aronovo palico+ položi nazaj pred Pričevanje. Shranjena naj bo za znamenje+ upornim sinovom,+ da bi nehali godrnjati nad menoj, da ne bodo umrli.«
11 Mojzes je nemudoma naredil tako, kakor mu je Jehova zapovedal. Storil je natanko tako.
12 Izraelovi sinovi pa so Mojzesu govorili: »Gotovo bomo pomrli. Izginili bomo, vsi bomo izginili!+
13 Vsak, ki bo prišel in se približal+ Jehovovemu svetemu šotoru, bo umrl!+ Ali moramo res vsi pomreti?«+
