Apostolska dela 1:1–26
1 Prvo pripoved, o Teófil,+ sem sestavil o vsem, kar je Jezus delal in učil od začetka+
2 pa do dneva, ko je bil vzet gor,+ potem ko je po svetem duhu že dal navodila apostolom, ki jih je izbral.+
3 Tem je prav tako, potem ko je že trpel, z mnogimi neizpodbitnimi dokazi pokazal, da je živ:+ štirideset dni so ga videvali in on jim je govoril o Božjem kraljestvu.+
4 Ko je bil tako z njimi, jim je ukazal: »Ne odhajajte iz Jeruzalema,+ temveč čakajte na to, kar je Oče obljubil+ in o čemer ste slišali od mene.
5 Janez je namreč krščeval z vodo, ne bo pa minilo dosti dni, ko boste vi krščeni s svetim duhom.«+
6 Ko so se spet zbrali, so ga vprašali: »Gospod, ali boš Izraelu v tem času obnovil kraljestvo?«+
7 On pa jim je rekel: »Ni vaša stvar, da bi vedeli za čase ali dobe,+ ki jih je Oče dal v svojo pristojnost.+
8 Dobili pa boste moč,+ ko bo na vas prišel sveti duh, in boste mi priče+ v Jeruzalemu+ pa tudi po vsej Judeji in Samaríji+ ter do skrajnega konca zemlje.«+
9 To jim je povedal, potem pa je bil pred njihovimi očmi vzet kvišku,+ in ga je zakril oblak, da ga niso več videli.+
10 Ko so tako strmeli v nebo, medtem ko je odhajal,+ glej, sta ob njih stala dva moža v belih+ oblačilih.
11 Rekla sta: »Možje Galilejci, zakaj stojite in gledate v nebo? Ta Jezus, ki je bil od vas vzet v nebo, bo prišel ravno tako,+ kakor ste ga videli iti v nebo.«
12 Tedaj so se z gore, ki se imenuje Oljska gora in je blizu Jeruzalema, le šabatni dan hoda* od tam,+ vrnili v Jeruzalem.+
13 Ko so torej Peter in Janez, Jakob in Andrej, pa Filip in Tomaž, Bartoloméj in Matej, Alféjev sin Jakob in Simon Gorečnik ter Jakobov sin Juda prispeli,+ so šli v zgornjo sobo,+ kjer so bili nastanjeni.
14 Vsi ti so enodušno vztrajali v molitvi,+ skupaj z nekaterimi ženami+ in Jezusovo materjo Marijo ter z njegovimi brati.+
15 Te dni pa je Peter vstal sredi bratov (zbralo se je kakih sto dvajset ljudi) in rekel:
16 »Bratje, sveti duh+ je po Davidovih ustih v odlomku iz Svetih spisov vnaprej povedal o Judu,+ ki je postal vodnik tem, ki so prijeli Jezusa.+ To se je moralo izpolniti.+
17 Bil je eden od nas+ in je služil skupaj z nami.+
18 (Ta je torej s plačilom za nepravičnost+ kupil+ njivo ter se ob padcu z glavo naprej+ na sredi raztreščil in se mu je izsulo vse črevesje.
19 To se je razvedelo med vsemi prebivalci Jeruzalema, tako da je tista njiva v njihovem jeziku dobila ime Hakéldama, kar pomeni Njiva krvi.)
20 V knjigi Psalmov namreč piše: ‚Njegovo bivališče naj postane pusto in v njem naj ne bo prebivalca.‘+ In: ‚Njegovo nadzorniško službo naj prevzame kdo drug.‘+
21 Zato mora eden od mož, ki so se zbirali z nami ves čas, kar je bil med nami Gospod Jezus,+
22 namreč vse od takrat, ko ga je Janez krstil,+ pa do dneva, ko je bil od nas vzet gor,+ torej eden izmed teh naj se nam pridruži kot priča njegovega vstajenja.«+
23 Tako so predlagali dva, Jožefa, imenovanega Bársaba, z vzdevkom Just, in Matija.
24 Nato so molili takole: »Ti, Jehova, ki poznaš srce vseh,+ pokaži, katerega od teh dveh si izbral,
25 da naj prevzame mesto te službe in apostolstva,+ od česar je Juda odstopil, da bi šel svojo pot.«
26 Vrgli so torej zanju žreb,+ in žreb je zadel Matija. Tako je bil ta prištet k enajsterim+ apostolom.
