Apostolska dela 10:1–48
10 V Cezareji je živel mož z imenom Kornelij, stotnik+ tako imenovane itálske čete,+
2 pobožen mož,+ ki se je z vso svojo hišo bal+ Boga, in je ljudem dajal veliko miloščine+ ter nenehno ponižno molil k Bogu.+
3 Okoli devete ure+ dneva* je v videnju+ jasno videl, kako je Božji angel+ prišel k njemu in mu rekel: »Kornelij!«
4 Ta se je zazrl vanj in ga ves prestrašen vprašal: »Kaj je, gospod?« On pa mu je rekel: »Tvoje molitve+ in miloščine so se dvignile pred Boga, in on se jih je spomnil.+
5 Zato zdaj pošlji nekaj mož v Jopo in pokliči k sebi Simona z vzdevkom Peter.
6 Ta je v gosteh pri nekem Simonu, strojarju, ki ima hišo ob morju.«+
7 Kornelij je takoj, ko je angel, ki mu je to govoril, odšel, poklical k sebi dva hišna služabnika in pobožnega vojaka izmed tistih, ki so mu bili stalno na razpolago,+
8 ter jim vse povedal. Nato jih je poslal v Jopo.+
9 Naslednji dan, ko so ti bili še na poti in so se približevali mestu, je šel Peter okoli šeste ure* na strešno teraso,+ da bi molil.+
10 Toda postal je zelo lačen in je hotel jesti. Ko pa so mu pripravljali hrano, je padel v zamaknjenost+
11 in je videl odprta nebesa,+ od koder je prihajalo nekaj podobnega veliki platneni ponjavi, ki se jo je za njene štiri vogale spuščalo na zemljo.
12 V njej so bili vsakovrstni štirinožci in laznina zemlje in ptice neba.+
13 Do njega je prišel glas: »Vstani, Peter, zakolji in jej!«+
14 Peter pa je rekel: »Nikar, Gospod, nikoli namreč še nisem jedel ničesar omadeževanega in nečistega.«+
15 Glas pa mu je zopet, že drugič, rekel: »Tega, kar je Bog očistil, ne imenuj več nečisto.«+
16 To se je zgodilo še tretjič, in vse skupaj je bilo v hipu vzeto v nebesa.+
17 Ko pa je bil Peter v sebi zelo zmeden glede tega, kaj naj bi videnje, ki ga je imel, pomenilo, glej: možje, ki jih je poslal Kornelij in so poizvedovali, kje je Simonova hiša, so že stali pri vratih.+
18 Zaklicali so in vprašali, ali je tu v gosteh Simon z vzdevkom Peter.
19 Ko je Peter še premišljal o videnju, mu je duh+ rekel: »Glej! Trije možje te iščejo.
20 Vstani torej, stopi dol in pojdi z njimi, ne da bi še kaj dvomil, ker sem jih jaz poslal.«+
21 Peter je torej šel dol k možem in jim rekel: »Glejte! Jaz sem tisti, ki ga iščete. Zakaj ste prišli?«
22 Oni pa so rekli: »Stotniku Korneliju, pravičnemu in bogaboječemu možu,+ o katerem dobro govori+ ves judovski narod, je Bog po svetem angelu naročil, naj pošlje pote, da prideš v njegovo hišo, in naj prisluhne vsemu, kar imaš povedati.«
23 Povabil jih je torej noter in jih pogostil.
Drugi dan je vstal in odšel z njimi, z njim pa je šlo tudi nekaj bratov iz Jope.
24 Naslednjega dne je prispel v Cezarejo. Kornelij jih je seveda že pričakoval in tudi že zbral svoje sorodnike ter zaupne prijatelje.
25 Ko je Peter vstopil, mu je Kornelij prišel naproti, mu padel k nogam in se mu poklonil.
26 Toda Peter ga je dvignil in mu rekel: »Vstani! Tudi jaz sem človek.«+
27 Medtem ko se je z njim pogovarjal, je vstopil in našel zbranih veliko ljudi.
28 Rekel jim je: »Dobro veste, da je za Juda proti postavi družiti ali shajati se s človekom drugega rodu,+ kljub temu pa mi je Bog pokazal, naj nobenega človeka ne imenujem omadeževanega ali nečistega.+
29 Ko ste torej poslali pome, sem prišel brez ugovarjanja. Zato vas sprašujem, zakaj ste poslali pome.«
30 Kornelij je dejal: »Pred štirimi dnevi, če štejem od te ure, sem v svoji hiši ob deveti uri*+ molil, in glej, predme se je postavil mož v svetlem oblačilu+
31 in rekel: ‚Kornelij, Bog je uslišal tvojo molitev in se spomnil tvojih miloščin.+
32 Pošlji torej v Jopo ljudi in pokličejo naj Simona z vzdevkom Peter.+ Ta je v gosteh v hiši Simona, strojarja, pri morju.‘+
33 Zato sem takoj poslal pote in ti si dobro storil, da si prišel. Tako smo zdaj vsi tu pred Bogom, da slišimo vse, kar ti je Jehova zapovedal govoriti.«+
34 Tedaj je Peter spregovoril in rekel: »Zdaj pa zares spoznavam, da Bog ni pristranski,+
35 temveč da mu je v vsakem narodu sprejemljiv tisti, ki se ga boji in ravna pravično.+
36 Izraelovim sinovom je poslal besedo,+ da bi jim oznanil dobro novico miru+ po Jezusu Kristusu: Ta je Gospod vseh.+
37 Saj veste, o čem se je govorilo po vsej Judeji, začelo pa se je v Galileji, potem ko je Janez oznanjal o krstu.+
38 Govorilo se je o Jezusu iz Názareta, kako ga je Bog pomazilil s svetim duhom+ in močjo; potoval je po deželi ter delal dobro in ozdravljal vse, ki jih je tlačil Hudič,+ ker je bil z njim Bog.+
39 In mi smo priče vsemu, kar je storil v judovski deželi in Jeruzalemu. Toda obesili so ga na kol* in tako umorili.+
40 Bog ga je tretji dan obudil in mu dal, da se je pokazal,+
41 pa ne vsemu ljudstvu, temveč pričam, ki jih je Bog vnaprej določil,+ namreč nam, ki smo z njim jedli in pili,+ potem ko je že vstal od mrtvih.
42 Prav tako nam je ukazal, naj ljudstvu oznanimo+ in temeljito izpričamo, da je ta tisti, ki ga je Bog določil za sodnika živih in mrtvih.+
43 Zanj pričujejo vsi preroki,+ namreč da bodo vsakemu, ki vanj veruje, po njegovem imenu odpuščeni grehi.«+
44 Ko je Peter še govoril o tem, je na vse, ki so besedo poslušali, prišel sveti duh.+
45 In učenci, ki so prišli s Petrom in so bili izmed obrezanih, so bili začudeni, ker se je brezplačni dar, sveti duh, izlival tudi na pripadnike drugih narodov.+
46 Slišali so jih namreč govoriti v drugih jezikih in poveličevati Boga.+ Tedaj je Peter spregovoril:
47 »Ali lahko kdo odreče vodo, da se ti, ki so tako kakor mi prejeli svetega duha, ne bi mogli krstiti?«+
48 Tedaj je zapovedal, naj se dajo krstiti v imenu Jezusa Kristusa.+ Potem so ga zaprosili, naj ostane še nekaj dni.
Opombe
^ Približno ob 15h. Mišljena je deveta ura od sončnega vzhoda.
^ Približno opoldne. Mišljena je šesta ura od sončnega vzhoda.
^ Približno ob 15h. Mišljena je deveta ura od sončnega vzhoda.
^ Glej Dodatek 10.
