Apostolska dela 11:1–30
11 Apostoli in bratje, ki so bili v Judeji, pa so slišali, da so tudi pripadniki drugih narodov+ prejeli Božjo besedo.
2 Ko je tako Peter prišel v Jeruzalem, so se zagovorniki obreze+ začeli z njim prepirati,
3 češ da je šel v hišo neobrezancev in z njimi jedel.
4 Takrat jim je Peter začel pojasnjevati, kaj natančno se je zgodilo:
5 »Bil sem v mestu Jopi in molil, ko sem v zamaknjenosti videl nekaj podobnega veliki platneni ponjavi, ki se jo je za njene štiri vogale spuščalo iz nebes in je prišla vse do mene.
6 Strmeč vanjo sem si vse pozorno ogledal in videl zemeljske štirinožce, zveri, laznino in ptice neba.+
7 Zaslišal sem tudi glas, ki mi je rekel: ‚Vstani, Peter, zakolji in jej!‘+
8 Jaz pa sem rekel: ‚Nikar, Gospod, ker mi v usta še nikoli ni prišlo nič omadeževanega ali nečistega.‘+
9 Drugič je glas iz nebes odvrnil: ‚Tega, kar je Bog očistil, ne imenuj več nečisto.‘+
10 To se je zgodilo še tretjič, potem pa je bilo vse vzeto nazaj v nebesa.+
11 In glej! V tem trenutku so pred hišo, v kateri smo bili, prišli trije možje, ki so bili iz Cezareje poslani k meni.+
12 Duh+ mi je torej rekel, naj grem z njimi, ne da bi še kaj dvomil. Z menoj pa je šlo tudi teh šest bratov, in vstopili smo v hišo tistega človeka.+
13 Ta nam je povedal, da je v svoji hiši videl stati angela, ki mu je rekel: ‚Pošlji v Jopo može, in ti naj pripeljejo k tebi Simona z vzdevkom Peter,+
14 in on ti bo povedal stvari, po katerih se lahko rešite ti in vsi tvoji domači.‘+
15 Ko pa sem začel govoriti, je prišel nadnje sveti duh, tako kakor je v začetku prišel na nas.+
16 Tedaj sem se spomnil Gospodovih besed, kako je govoril: ‚Janez je krščeval z vodo,+ vi pa boste krščeni s svetim duhom.‘+
17 Če jim je torej Bog dal isti brezplačni dar, kakor ga je dal nam, ki smo verovali v Gospoda Jezusa Kristusa,+ kdo sem potem jaz, da bi lahko oviral Boga?«+
18 Ko so pa to slišali, so se sprijaznili+ in slavili Boga+ z besedami: »Torej je Bog tudi pripadnikom drugih narodov dal priložnost, da se pokesajo, da bi mogli živeti.«+
19 Tisti pa, ki so se razkropili+ zaradi stiske, ki je nastala v zvezi s Štefanom, so prišli vse do Fenícije,+ Cipra+ in Antiohíje, vendar niso o besedi oznanjali nikomur drugemu razen Judom.+
20 Toda med njimi je bilo tudi nekaj ljudi s Cipra in iz Ciréne, ki so prišli v Antiohíjo in začeli govoriti grško govorečim ljudem;+ oznanjali so jim dobro novico o Gospodu Jezusu.+
21 Z njimi je bila Jehovova roka,+ in veliko ljudi je začelo verovati in se spreobrnilo h Gospodu.+
22 Glas o njih je prišel na ušesa občini, ki je bila v Jeruzalemu, in poslali so Bárnaba+ v Antiohíjo.
23 Ko je ta prispel tja in videl Božjo nezasluženo dobrotljivost,+ se je razveselil+ in vse bodril, naj odločnega srca ostanejo zvesti Gospodu.+
24 Bil je namreč dober človek ter poln svetega duha in vere. In številna množica se je pridružila Gospodu.+
25 Zato je odšel v Tarz,+ da bi poiskal Savla,+
26 in ko ga je našel, ga je privedel v Antiohíjo. Tako sta se vse leto sestajala z njimi v občini in poučevala precej veliko množico, in ravno v Antiohíji so učence po Božji previdnosti prvič poimenovali kristjani.+
27 Te dni pa so iz Jeruzalema v Antiohíjo prišli preroki.+
28 Eden od njih, ki mu je bilo ime Ágab,+ se je dvignil in po duhu začel nakazovati, da bo ves obljudeni svet kmalu zajela velika lakota.+ In to se je tudi res zgodilo za časa Klavdija.
29 Zato so učenci sklenili, da bodo bratom, ki prebivajo v Judeji, vsak po svojih zmožnostih+ poslali pomoč,+
30 in to so tudi storili: po Bárnabu in Savlu so jo poslali tamkajšnjim starešinam.+
