Apostolska dela 14:1–28
14 V Ikóniju+ sta Pavel in Bárnaba šla skupaj v judovsko sinagogo+ in govorila tako, da je začela verovati velika množica Judov in Grkov.+
2 Toda Judje, ki niso verovali, so nahujskali+ in naščuvali pripadnike* drugih narodov proti bratoma.+
3 Zato sta precej dolgo pogumno govorila s pooblastilom od Jehova, ki je potrjeval sporočilo o svoji nezasluženi dobrotljivosti s tem, da je dajal, da so se po njunih rokah dogajala znamenja in čudeži.+
4 Vendar se je mestna množica razcepila, in nekateri so bili za Jude, drugi pa za apostola.
5 Ko pa so se ju hoteli pripadniki drugih narodov in Judje s svojimi voditelji lotiti s silo, hoteli so se namreč znesti nad njima in ju nato kamenjati,+
6 sta, ker sta za to izvedela, pobegnila+ v likaónski mesti Listro in Derbo ter njuno okolico.
7 Tam sta naprej oznanjala dobro novico.+
8 V Listri pa je sedel neki mož, ki ni imel moči v nogah, hrom je bil že od materinega telesa+ in ni še nikoli hodil.
9 Ta je poslušal Pavla, ko je govoril. In ko se je Pavel zazrl vanj ter videl, da ima vero,+ zaradi katere bi bil lahko ozdravljen,
10 je glasno rekel: »Vstani, postavi se na noge.« In ta je skočil pokonci ter začel hoditi.+
11 Ko pa so množice videle, kaj je Pavel storil, so povzdignile glas in po likaónsko govorile: »Bogova+ sta se učlovečila in prišla dol k nam!«
12 In Bárnabu so začeli praviti Zevs, Pavlu pa Hermes, ker je ta vodil v govorjenju.
13 In Zevsov svečenik (Zevsov tempelj je stal pred mestom) je k vratom pripeljal bike in vence in je z množicami želel darovati žrtve.+
14 Ko sta pa za to izvedela apostola Bárnaba in Pavel, sta si raztrgala vrhnje oblačilo, skočila med množico in zavpila:
15 »Ljudje, zakaj to delate? Tudi midva sva človeka+ z enakimi slabostmi+ kakor vi in vam oznanjava dobro novico, da bi se od teh ničevih+ reči spreobrnili k živemu Bogu,+ ki je naredil nebo,+ zemljo, morje in vse, kar je v njih.
16 On je v prejšnjih časih vsem narodom dovolil, da so hodili po svojih poteh,+
17 vendar pa samega sebe ni pustil brez pričevanja, saj je delal dobro:+ dajal vam je dež+ z neba, rodovitne čase in obilje hrane ter napolnjeval vaše srce z dobro voljo.«+
18 Pa tudi s temi besedami sta komajda še uspela zadržati množico, da jima ni žrtvovala.
19 Toda iz Antiohíje in Ikónija so prišli Judje, in ti so pregovorili množico;+ in so kamenjali Pavla ter ga odvlekli iz mesta, ker so mislili, da je mrtev.+
20 Toda ko so ga obstopili učenci, je vstal in odšel v mesto, potem pa je naslednjega dne z Bárnabom odpotoval v Derbo.+
21 Ko sta temu mestu oznanila dobro novico in pridobila kar nekaj učencev,+ sta se vrnila v Listro, Ikónij in Antiohíjo
22 ter krepila učence*.+ Bodrila sta jih, naj ostanejo v veri, in govorila: »Skozi veliko stisk moramo, da pridemo v Božje kraljestvo.«+
23 Poleg tega sta jim v vsaki občini postavila starešine+ ter jih ob molitvi in postu+ zaupala Jehovu,+ v katerega so začeli verovati.
24 Prepotovala sta Pizídijo in prispela v Pamfílijo.+
25 Govorila sta besedo v Pergi, potem pa odšla v Atálejo.
26 In od tam sta odplula v Antiohíjo,+ kjer sta bila na začetku zaupana Božji nezasluženi dobrotljivosti za delo, ki sta ga zdaj opravila.+
27 Ko sta prišla tja in zbrala občino, sta začela pripovedovati,+ kaj vse je Bog storil po njiju, tudi to, da je narodom odprl vrata k veri.+
28 Tako sta z učenci ostala precej časa.
