Apostolska dela 16:1–40
16 Tako je prišel v Derbo in nato še v Listro.+ In glej, tam je bil neki učenec z imenom Timotej,+ sin Judinje, ki je verovala, njegov oče pa je bil Grk.
2 O njem so bratje v Listri in Ikóniju dobro govorili.
3 Pavel je izrazil željo, da bi ta šel z njim, pa ga je vzel in obrezal+ zaradi Judov, ki so bili v tistih krajih, saj so že vsi do zadnjega vedeli, da je bil njegov oče Grk.
4 Ko so tako potovali skozi mesta, so tamkajšnjim prebivalcem izročali odredbe, ki so jih sprejeli apostoli in starešine v Jeruzalemu, da bi se po njih ravnalo.+
5 Tako so se občine utrjevale v veri+ in iz dneva v dan številčno rasle.
6 Nato so šli skozi Frígijo in galátijsko deželo,+ ker jim je sveti duh prepovedal govoriti besedo v provinci Aziji.
7 Ko pa so prišli do Mízije, so skušali iti še v Bitínijo,+ toda Jezus jim po duhu tega ni dovolil.
8 Tako so šli skozi Mízijo in prišli v Troádo.+
9 Ponoči pa je Pavel imel videnje.+ Neki Makedonec je stal in ga prosil: »Pridi v Makedonijo* in nam pomagaj.«
10 Takoj po tem, ko je imel to videnje, smo se odpravili v Makedonijo,+ saj smo sklepali, da nas je Bog poklical, da naj dobro novico oznanimo tudi tam.
11 Zato smo odpluli iz Troáde in prišli naravnost v Samotráko, naslednjega dne pa v Neápolo.
12 Od tam smo šli v rimsko kolonijo Filipi,+ ki je glavno mesto makedonskega okrožja.+ V tem mestu smo ostali nekaj dni.
13 Na šabatni dan* smo odšli ven skozi mestna vrata k reki, kjer naj bi po našem mnenju bil kraj molitve. Sedli smo in začeli govoriti zbranim ženskam.
14 Tako nas je poslušala tudi neka ženska, ki ji je bilo ime Lidija, prodajalka škrlata iz mesta Tiatíra,+ ki je častila Boga. Jehova ji je na široko odprl srce,+ da je sprejela to, kar je Pavel govoril.
15 Ko pa so se ona in njeni domači dali krstiti,+ nam je proseče rekla: »Če ste presodili, da sem zvesta Jehovu, pridite v mojo hišo in ostanite.«+ Prav primorala nas je, da smo prišli.+
16 Potem pa se je zgodilo, da nas je, ko smo šli na kraj molitve, srečala neka služkinja, ki je imela v sebi duha,+ vedeževalnega demona.+ Svojim gospodarjem je z napovedovanjem prinašala veliko dobička.+
17 Ta je hodila za Pavlom in za nami ter vpila:+ »Ti ljudje so sužnji Najvišjega Boga, ki vam oznanjajo pot rešitve.«
18 To je počela mnogo dni. Potem pa je bilo Pavlu tega dovolj.+ Obrnil se je in duhu rekel: »V imenu Jezusa Kristusa ti ukazujem: pojdi iz nje.«+ In duh jo je še tisti trenutek zapustil.+
19 Ko so pa njeni gospodarji videli, da je njihovega upanja na dobiček konec,+ so Pavla in Sila prijeli ter ju odvlekli na trg pred voditelje.+
20 In ko so ju privedli pred državne oblastnike*, so rekli: »Ta moža zelo vznemirjata+ naše mesto. Sta Juda
21 in širita običaje,+ ki nam jih glede na to, da smo Rimljani, ni dovoljeno niti sprejemati niti se po njih ravnati.«
22 In množica se je skupno dvignila proti njima. Državni oblastniki pa so strgali vrhnja oblačila z njiju in zapovedali, naj ju prešibajo.+
23 Naložili so jima mnogo udarcev,+ potem pa ju vrgli v ječo in ječarju ukazali, naj ju dobro straži.+
24 Ta ju je, ker je dobil tak ukaz, vrgel v notranjo ječo+ in jima noge vklenil v klado.+
25 Okoli polnoči+ pa sta Pavel in Sila molila ter hvalila Boga s pesmijo,+ tako da so ju še jetniki poslušali.
26 Nenadoma pa je nastal velik potres, tako da so se zamajali temelji ječe. Vsa vrata so se v hipu odprla in vsem so se spone odpele.+
27 Ko se je ječar prebudil in videl, da so vrata ječe odprta, je izdrl meč in si že hotel vzeti življenje,+ saj je mislil, da so jetniki pobegnili.+
28 Toda Pavel je glasno zaklical: »Nič žalega si ne stori,+ saj smo še vsi tukaj!«
29 Tedaj je ječar zahteval luč, planil noter in trepetaje padel pred+ Pavla in Sila.
30 Nato ju je odpeljal ven in rekel: »Gospoda, kaj moram storiti,+ da bom rešen?«
31 Odgovorila sta mu: »Veruj v Gospoda Jezusa in boš rešen+ ti in tvoji domači.«+
32 Nato sta Jehovovo besedo oznanila njemu ter vsem v njegovi hiši.+
33 Ječar ju je še tisto nočno uro vzel s seboj ter jima izpral rane, in vsi, on in njegovi domači, so se nemudoma dali krstiti.+
34 Potem ju je pripeljal v svojo hišo in jima pogrnil mizo za jed ter se z vso svojo družino zelo veselil, da je začel verovati v Boga.
35 Ko se je zdanilo, so državni oblastniki+ poslali stražnike*, naj naročijo: »Izpustite tista moža.«
36 Ječar je torej njihove besede sporočil Pavlu: »Državni oblastniki so poslali može z naročilom, da naj vaju izpustimo. Zato pridita ven in odidita v miru.«
37 Toda Pavel jim je rekel: »Javno so naju brez sojenja pretepli, naju, ki sva Rimljana,+ in nato še vrgli v ječo. Zdaj pa naju hočejo na skrivaj vreči ven? To pa že ne! Sami naj pridejo sem in naju odvedejo ven.«
38 Stražniki so te besede sporočili državnim oblastnikom, in ko so ti slišali, da sta Rimljana, so se prestrašili.+
39 Zato so prišli in jima prijazno prigovarjali. Ko so ju pripeljali ven, so ju prosili, naj odideta iz mesta.
40 Onadva pa sta odšla iz ječe in se odpravila k Lidiji domov. In ko sta videla brate, sta jih spodbudila+ ter odpotovala.
Opombe
^ Makedonija, ki je omenjena v Bibliji, je bila ena od rimskih provinc in je ležala na področju današnje Grčije.
^ Ali »magistrate«. To so bili visoki uradniki v rimskem imperiju.
^ Ali »liktorje«. To so bili uradno postavljeni služabniki, ki so v javnosti spremljali rimske magistrate in izvrševali njihove ukaze.
