Apostolska dela 2:1–47
2 Na binkoštni dan*+ pa so bili vsi zbrani na istem kraju.
2 Tedaj se je z neba nenadoma zaslišal šum, kakor bi privršal močan veter, in je napolnil vso hišo, v kateri so sedeli.+
3 Prikazali so se jim jeziki, ki so bili kakor ognjeni,+ in se porazdelili; na vsakega od njih je sedel po eden,
4 in vsi so se napolnili s svetim duhom+ ter začeli govoriti v različnih jezikih,+ kakor jim je duh dajal, da so govorili.
5 V Jeruzalemu pa so takrat prebivali bogaboječi+ Judje+ iz vseh narodov, kolikor jih je pod nebom.
6 Ko se je torej zaslišal zvok, se je zbrala množica ljudi, in vsi so bili zbegani, ker je vsak slišal učence govoriti v svojem jeziku.
7 Bili so osupli in so se čudili: »Kaj niso vsi ti, ki govorijo, Galilejci?+
8 Kako je potem mogoče, da vsak od nas sliši svoj rodni jezik?
9 Parti, Medijci+ in Elámci+ ter prebivalci Mezopotamije, Judeje,+ Kapadókije,+ Ponta,+ province Azije,+
10 Frígije,+ Pamfílije,+ Egipta in krajev Libije, ki ležijo v smeri proti Ciréni, obiskovalci iz Rima, Judje in spreobrnjenci,+
11 Krečáni+ in Arabci,+ vsi jih slišimo, kako v naših jezikih govorijo o Božjih veličastnih delih.«
12 Vsi so bili osupli in zmedeni ter so drug drugemu govorili: »Kaj naj bi to bilo?«
13 Nekateri pa so se jim posmehovali in govorili: »Sladkega vina so se napili.«+
14 Tedaj je vstal Peter z enajsterimi,+ povzdignil glas in jim takole spregovoril: »Judejci in vsi, ki prebivate v Jeruzalemu,+ vedite to in prisluhnite mojim besedam.
15 Ti ljudje že niso pijani,+ kakor se vam to zdi, saj je šele tretja ura dneva*.
16 Nasprotno, to je tisto, kar je bilo rečeno po preroku Joélu:
17 ‚»V zadnjih dneh,« govori Bog, »bom na vsakršne ljudi izlil svojega duha,+ in vaši sinovi in vaše hčere bodo prerokovali, vaši mladeniči bodo imeli videnja in vaši starci sanje.+
18 Pa tudi na svoje sužnje, moške in ženske, bom tiste dni izlil svojega duha, in bodo prerokovali.+
19 In dal bom čudeže na nebu in znamenja na zemlji, kri in ogenj ter dimno meglico.+
20 Sonce+ se bo spremenilo v temo in luna v kri, preden pride veliki in sijajni Jehovov dan.+
21 In vsak, ki bo klical Jehovovo ime, bo rešen.«‘+
22 Izraelci, poslušajte te besede: Jezusa Nazaréčana,+ moža, ki vam ga je Bog javno pokazal z mogočnimi deli,+ čudeži in znamenji, ki jih je Bog po njem storil med vami,+ kot to tudi sami veste,
23 tega moža, ki vam je bil izročen po Božjem trdnem sklepu in vnaprejšnji vednosti,+ ste po rokah nezakonitežev pritrdili na kol* in umorili.+
24 Toda Bog ga je obudil,+ tako da ga je rešil spon smrti,+ saj ni bilo mogoče, da bi ga ta še kar oklepala.+
25 David namreč glede njega pravi: ‚Stalno imam pred očmi Jehova, ker on je na moji desni, da me nič ne omaje.+
26 Zato mi je srce zaigralo in se mi je jezik močno vzradostil. Tudi moje telo bo počivalo v upanju,+
27 ker moje duše ne boš pustil v hadu*, niti ne boš dovolil, da bi tvoj zvestovdani izkusil trohnenje.+
28 Dal si mi spoznati pot življenja, razvedril me boš s svojim obličjem.‘+
29 Bratje, o očaku Davidu smem brez zadržka reči, da je umrl+ in so ga pokopali ter da je njegov grob med nami do današnjega dne.
30 Torej, ker je bil prerok in je vedel, da mu je Bog z zaobljubo prisegel, da bo na njegov prestol posadil nekoga iz sadu njegovih ledij*,+
31 je videl vnaprej in govoril o vstajenju Kristusa*, namreč da ne bo ostal zapuščen v hadu in da njegovo telo ne bo izkusilo trohnenja.+
32 Tega Jezusa je Bog obudil, in mi vsi smo temu priče.+
33 Ker ga je torej Bog, Oče, povišal sebi na desno+ in mu dal obljubljenega svetega duha,+ je tega duha izlil na nas, kakor to zdaj vidite in slišite.
34 David se namreč ni vzdignil v nebesa,+ ampak sam pravi: ‚Jehova je rekel mojemu Gospodu: »Sêdi na moji desni,+
35 dokler ne bom tvojih sovražnikov položil za podnožnik tvojim nogam.«‘+
36 Naj torej vsa Izraelova hiša zagotovo ve, da je Bog prav njega, tega Jezusa, ki ste ga vi pribili na kol,+ naredil za Gospoda+ in za Kristusa.«
37 Ko so pa to slišali, jih je zbodlo v srce+ in so Petru ter ostalim apostolom rekli: »Bratje, kaj naj storimo?«+
38 Peter jim je rekel: »Pokesajte se+ in vsak izmed vas naj se v imenu+ Jezusa Kristusa dá krstiti,+ da vam bodo odpuščeni+ grehi, in prejeli boste brezplačni dar,+ namreč svetega duha.
39 Kajti ta obljuba+ velja vam, vašim otrokom in vsem tistim, ki prihajajo od daleč,+ kolikor jih pač Jehova, naš Bog, pokliče k sebi.«+
40 Temeljito je pričeval še z mnogimi drugimi besedami in jih opominjal ter govoril: »Rešite se tega pokvarjenega rodu.«+
41 Zato so se tisti, ki so njegovo besedo z vsem srcem sprejeli, dali krstiti,+ in tega dne se jim je pridružilo približno tri tisoč duš.+
42 In posvečali so se pouku apostolov, delili vse med seboj,+ skupaj obedovali+ in vztrajno molili.+
43 Vsako dušo pa je obhajal strah in po apostolih se je začelo dogajati veliko čudežev in znamenj.+
44 Vsi tisti, ki so začeli verovati, so bili skupaj in so imeli vse skupno.+
45 Prodajali so svoja zemljišča+ in vse, kar so imeli, ter iztržek delili vsem, vsakemu pač glede na njegove potrebe.+
46 Dan za dnem so se enodušno zbirali v templju+ in obedovali po zasebnih domovih ter uživali hrano z velikim veseljem+ in srčno iskrenostjo.
47 Hvalili so Boga in uživali naklonjenost pri vseh ljudeh.+ Jehova pa jim je vsak dan pridruževal+ tiste, ki so stopali na pot rešitve.+
Opombe
^ Grška beseda za »binkošti« pomeni »petdeseti«. Ta praznik so obhajali petdeseti dan po 16. nisanu.
^ Približno ob 9h. Mišljena je tretja ura od sončnega vzhoda.
^ Glej Dodatek 10.
^ Glej Dodatek 6.
^ »Ledja« tu označujejo razmnoževalne organe.
