Apostolska dela 24:1–27
24 Čez pet dni je prišel veliki duhovnik Ananíja+ z nekaj starešinami in javnim govornikom, nekim Tertúlom, in ti so deželnega upravitelja+ seznanili+ s tem, kaj imajo zoper Pavla.
2 Ko so Tertúla poklicali, je ta Pavla začel obtoževati z besedami:
»Velespoštovani+ Feliks! Po tvoji zaslugi uživamo velik mir+ in po tvoji premišljenosti se v tem narodu izvajajo reforme.
3 To vedno in povsod sprejemamo z največjo hvaležnostjo.
4 Da pa te ne bi še naprej zadrževal, te prosim, da nam v svoji prijaznosti za trenutek prisluhneš.
5 Ugotovili smo namreč, da je ta človek prava kuga,+ da med vsemi Judi po vsem obljudenem svetu neti upore+ in je kolovodja ločine Nazaréčanov,+
6 tisti, ki je tudi skušal oskruniti tempelj+ in smo ga prijeli.
7 * ——
8 Vse to, česar ga obtožujemo, pa lahko z zaslišanjem tudi sam izveš od njega.«
9 Takrat so se tudi Judje pridružili v napadu in zatrjevali, da je vse to res.
10 Pavel pa je, ko mu je deželni upravitelj pokimal, naj govori, odvrnil:
»Dobro vem, da si temu narodu že mnogo let za sodnika, zato zdaj rade volje govorim o sebi v svoj zagovor.+
11 Lahko namreč ugotoviš, da ni minilo več kot dvanajst dni, odkar sem šel v Jeruzalem k čaščenju,+
12 in da me niso našli, niti da bi se v templju+ s kom prepiral, niti da bi v sinagogi ali kje drugje v mestu ljudi navajal k množičnemu zbiranju.+
13 Niti ti ne morejo tega, česar me prav zdaj obtožujejo, dokazati.+
14 Priznavam ti pa, da živim skladno s potjo, ki ji ti pravijo ‚ločina‘, in da skladno s tem opravljam sveto službo Bogu svojih praočetov+ ter verjamem vse, kar je določeno po Postavi+ in zapisano v Prerokih.
15 Svoje upanje+ opiram na Boga, da bo vstajenje+ pravičnih+ in nepravičnih,+ kar upajo tudi ti možje.
16 V tem pogledu si res stalno prizadevam, da bi imel čisto vest+ in se ne bi pregrešil ne proti Bogu ne proti ljudem.
17 Zato sem po več letih prišel, da bi prinesel miloščino svojemu narodu in daroval Bogu.+
18 Pri teh opravilih so me v templju našli obredno očiščenega,+ pa ne s kakšno trumo ali sredi vrveža. Bili pa so tam neki Judje iz province Azije,
19 ki bi morali biti tu pred tabo in me obtožiti, če bi imeli kaj proti meni.+
20 Ali pa naj ti možje tukaj sami povejo, kakšno krivico so našli, ko sem stal pred sanhedrínom*,
21 razen te ene izjave, ki sem jo zavpil, ko sem stal med njimi, namreč ‚Zaradi vstajenja mrtvih se mi danes sodi pred vami!‘«+
22 Feliks+ pa je, ker je zadeve glede te Poti*+ precej natančno poznal, može odpravil z besedami: »O teh vaših zadevah se bom odločil, ko bo prišel tisočnik Lízija.«+
23 Nato je stotniku naročil, naj Pavla pridržijo in mu ta čas kako olajšajo ter da naj nikomur od njegovih ne prepove, da bi mu stregel.+
24 Nekaj dni pozneje je prišel Feliks+ z ženo Druzílo, ki je bila Judinja.+ Poslal je po Pavla in mu prisluhnil, ko je ta govoril o veri v Kristusa Jezusa.+
25 Ko pa je govoril o pravičnosti,+ samoobvladanju+ in prihodnji sodbi,+ se je Feliks prestrašil in odgovoril: »Za zdaj pojdi, ko pa bom našel primeren čas, bom spet poslal pote.«
26 Obenem pa je upal, da bo od Pavla dobil kaj denarja.+ Zato je še pogosteje pošiljal ponj in se z njim pogovarjal.+
27 Ko pa sta pretekli dve leti, je Feliksa nasledil Pórcij Fest. In ker se je Feliks želel Judom prikupiti,+ je Pavla pustil vklenjenega.
