Apostolska dela 25:1–27

25  Fest je tri dni po tem, ko je v provinci stopil na oblast,+ šel iz Cezareje v Jeruzalem,+  in višji duhovniki in judovski prvaki so ga seznanili+ s tem, kaj imajo proti Pavlu. Tako so ga začeli rotiti,  ga prositi za uslugo, namreč da naj da tega človeka prepeljati v Jeruzalem, ker so pripravljali zasedo,+ da bi ga na poti umorili.  Fest pa je odvrnil, da morajo Pavla pridržati v Cezareji in da bo v kratkem tudi sam odpotoval tja.  »Naj torej vaši voditelji,« je rekel, »gredo z menoj in tega človeka obtožijo,+ če je storil kaj napačnega.«  Med njimi ni ostal dlje kot osem ali deset dni. Potem je šel v Cezarejo in naslednji dan sédel na sodni stol+ ter ukazal, naj Pavla privedejo predenj.  Ko je ta prispel, so ga Judje, ki so prišli iz Jeruzalema, obstopili in proti njemu izrekli mnoge in hude obtožbe,+ ki pa jih niso mogli dokazati.  Pavel pa se je zagovarjal: »Z ničimer se nisem pregrešil ne proti judovski Postavi, ne proti templju,+ ne proti cesarju.«+  Fest, ki si je želel pri Judih pridobiti naklonjenost,+ je Pavlu odvrnil: »Ali bi rad šel v Jeruzalem, da bi ti tam v moji navzočnosti sodili glede tega?«+ 10  Toda Pavel je rekel: »Stojim pred cesarskim sodnim stolom+ in tu bi se mi moralo soditi. Judom nisem storil nobene krivice,+ kar tudi sam prav dobro ugotavljaš. 11  Če sem zares hudodelec+ in sem zagrešil kaj smrti vrednega,+ ne prosim, da naj se mi prizanese s smrtjo, če pa je vse to, česar me ti možje obtožujejo, neresnično, me ne more nihče njim izročiti, zato da bi jim ustregel. Na cesarja se sklicujem!«+ 12  Fest se je pogovoril z zborom svetovalcev, potem pa odvrnil: »Na cesarja si se sklical, k cesarju pojdeš.« 13  Čez nekaj dni pa sta v Cezarejo na vljudnostni obisk k Festu prišla kralj Agrípa* in Bereníka. 14  Ko sta bila tam že nekaj dni, je Fest kralju predložil zadevo glede Pavla z besedami: »Feliks je v ječi pustil nekega moža, 15  in ko sem bil v Jeruzalemu, so me višji duhovniki in judovski starešine seznanili+ s tem, kaj imajo proti njemu, in zanj zahtevali obsodilno sodbo. 16  Jaz pa sem jim odvrnil, da postopek pri Rimljanih ni tak, da bi koga iz uslužnosti obsodili, dokler se obtoženec ni soočil s svojimi tožniki+ in tako dobil priložnosti, da se glede obtožbe zagovarja. 17  Ko so se torej zbrali tukaj, nisem nič odlašal, temveč sem že naslednji dan sédel na sodni stol in ukazal, naj moža privedejo. 18  Tožniki so nastopili, pa niso predložili nobene obtožbe+ za krivična dela, za katera sem domneval, da jih je storil. 19  Z njim so imeli le nekaj sporov glede njihovega bogočastja+ in glede nekega Jezusa, ki je že umrl, pa je Pavel zanj trdil, da še živi.+ 20  Ker sem bil torej zaradi spora glede teh reči zmeden, sem ga vprašal, ali bi želel iti v Jeruzalem, da bi mu za to sodili tam.+ 21  Ko pa je Pavel s prizivom+ zahteval, naj ga pridržimo in odločitev prepustimo njegovemu veličanstvu, sem ukazal, naj ga pridržijo, dokler ga ne bom poslal k cesarju.« 22  Agrípa je nato Festu dejal: »Tudi jaz bi rad slišal tega moža.«+ Fest pa mu je rekel: »Jutri ga boš slišal.« 23  Tako sta Agrípa in Bereníka naslednji dan prišla z velikim bliščem+ in vstopila v sprejemno dvorano skupaj s tisočniki in mestnimi imenitniki, in na Festov ukaz so privedli Pavla. 24  Fest pa je rekel: »Kralj Agrípa in vsi vi, ki ste tu z nami, zdaj gledate tega moža, zaradi katerega se je vsa množica Judov obrnila name v Jeruzalemu, pa tudi tukaj, ter vpila, da ne sme več živeti.+ 25  Toda ugotovil sem, da ni zagrešil nič smrti vrednega.+ Ko se je torej sklical+ na njegovo veličanstvo, sem se odločil, da ga res pošljem predenj. 26  Toda glede njega ne morem svojemu gospodu napisati nič gotovega. Zato sem ga privedel pred vas, še posebej pa predte, kralj Agrípa, da bom po sodni preiskavi+ lahko kaj napisal. 27  Zdi se mi namreč nerazumno jetnika pošiljati, zraven pa ne navesti obtožb zoper njega.«

Opombe

Gre za Heróda Agrípa II.