Apostolska dela 28:1–31
28 Ko smo prispeli na varno, smo izvedeli, da se otok imenuje Malta.+
2 Domačini* so nam izkazali izjemno človekoljubnost.+ Zakurili so namreč ogenj in nas vse ustrežljivo sprejeli, ker je deževalo in je bilo mrzlo.+
3 Ko pa je Pavel nabral sveženj dračja in ga naložil na ogenj, je zaradi vročine ven prilezel gad in se mu obesil na roko.
4 Ko so domačini videli, kako mu z roke visi strupena kača, so začeli med seboj govoriti: »Ta človek je gotovo morilec, in čeprav mu je uspelo priti z morja na varno, mu pravica maščevalka ne dovoli živeti.«
5 Toda Pavel je kačo otresel v ogenj, in nič hudega se mu ni zgodilo.+
6 Oni pa so pričakovali, da bo dobil vnetje ali pa da se bo nenadoma zgrudil mrtev. Dolgo so čakali, in ko so videli, da se mu ni zgodilo nič hudega, so spremenili svoje mnenje in začeli govoriti, da je bog.+
7 V bližini tega kraja je imel svoja zemljišča otoški poglavar Públij. Ta nas je gostoljubno sprejel in nas tri dni velikodušno gostil.
8 Zgodilo pa se je, da je takrat Públijev oče ležal v postelji z vročico in grižo. Pavel je šel k njemu in zmolil, položil nanj roke+ in ga ozdravil.+
9 Po tem dogodku so tudi drugi ljudje z otoka, ki so bili bolni, začeli prihajati k njemu in so bili ozdravljeni.+
10 Prav tako so nam izkazali čast z mnogimi darovi, in ko smo se že odpravljali, so nas otovorili z vsem, kar smo potrebovali.
11 Tri mesece kasneje smo odpluli z ladjo, ki je prišla iz Aleksandríje+ in je na otoku prezimila, na premcu pa je imela znamenje Zevsovih sinov*.
12 Ko smo pripluli v sirakuško pristanišče, smo tam ostali tri dni,
13 od tam pa smo v loku prispeli v Régij. Dan zatem je zapihal južni veter in še en dan kasneje smo prispeli v Putéole.
14 Tam smo našli brate in ti so nas preprosili, naj ostanemo pri njih sedem dni; tako smo se približali Rimu.
15 Ko so tamkajšnji bratje slišali novico o nas, so nam prišli naproti vse do Apijevega trga in Treh krčem, in ko jih je Pavel zagledal, se je zahvalil Bogu in se opogumil.+
16 Ko smo končno prišli v Rim, je Pavel dobil dovoljenje,+ da sme stanovati sam z vojakom, ki ga je stražil.
17 Tri dni pozneje je sklical judovske prvake. Ko so se ti zbrali, jim je rekel: »Bratje, čeprav nisem storil nič proti ljudstvu ali običajem naših praočetov,+ so me kot jetnika iz Jeruzalema izročili v roke Rimljanom.+
18 In ko so me ti zaslišali,+ so me že želeli izpustiti,+ saj niso našli nič takega, zaradi česar bi moral umreti.+
19 Ker pa so Judje ugovarjali, sem se bil prisiljen sklicati+ na cesarja, pa ne zato, ker bi imel svoj narod česa obtoževati.
20 In prav zato sem prosil, da bi vas smel videti in z vami govoriti, saj me te verige oklepajo+ zaradi Izraelovega upanja.«+
21 Oni so mu rekli: »Iz Judeje nismo o tebi dobili nobenih pisem, pa tudi nihče od bratov, ki so prišli sem, ni o tebi poročal ali govoril nič hudega.
22 Toda zdi se nam prav, da slišimo od tebe, kakšno je tvoje mišljenje, saj nam je za to ločino+ res znano, da ji povsod ugovarjajo.«+
23 Z njim so se dogovorili za dan in takrat so tja, kjer je stanoval, prišli v še večjem številu. Pojasnil jim je vso zadevo, tako da je temeljito pričeval o Božjem kraljestvu+ ter jim iz Mojzesove postave+ in Prerokov+ od jutra do večera navajal prepričljive dokaze glede Jezusa.
24 Nekateri so njegovim besedam začeli verjeti,+ drugi pa ne.+
25 In ker je med njimi prišlo do nesoglasij, so začeli odhajati, Pavel pa jim je rekel samo še tole:
»Sveti duh je vašim praočetom po preroku Izaiju povedal čisto prav,
26 ko je rekel: ‚Pojdi k temu ljudstvu in reci: »Poslušali boste, poslušali, pa čisto nič razumeli, in gledali boste, gledali, pa čisto nič videli.+
27 Temu ljudstvu je namreč srce postalo nedovzetno. Z ušesi so slišali, toda niso se odzvali, in svoje oči so zaprli, da z očmi ne bi nikoli videli, ne z ušesi slišali, ne s srcem razumeli ter se vrnili in bi jih jaz ozdravil.«‘+
28 Zato vedite, da je bilo to, po čemer Bog rešuje, že poslano narodom.+ Ti bodo temu gotovo prisluhnili.«+
29 * ——
30 Tako je v svoji najeti hiši+ ostal celi dve leti in je prijazno sprejemal vse, ki so prihajali k njemu.
31 S kar največjo prostodušnostjo+ in brez ovir jim je oznanjeval Božje kraljestvo in jih učil o Gospodu Jezusu Kristusu.
