Apostolska dela 6:1–15

6  Te dni, ko je število učencev naraščalo, pa so grško govoreči+ Judje začeli godrnjati nad hebrejsko govorečimi Judi, češ da so njihove vdove zanemarjali pri vsakdanjem razdeljevanju hrane.+  Zato so dvanajsteri poklicali k sebi vse učence in rekli: »Ni prav, da bi mi opuščali Božjo besedo, zato da bi pri mizah stregli s hrano.+  Zato, bratje, poiščite+ iz svojih vrst sedem mož z dobrim spričevalom, ki so polni duha in modrosti,+ in postavili jih bomo, da bodo skrbeli za to nujno opravilo,  mi pa se bomo posvetili molitvi in poučevanju Božje besede.«+  Te besede so bile všeč vsej množici, in izbrali so Štefana, moža, ki je bil poln vere in svetega duha,+ ter Filipa,+ Próhorja, Nikánorja, Tímona, Parmenája in Nikolája, spreobrnjenca iz Antiohíje,  ter jih postavili pred apostole. Ti so zmolili in nato nanje položili roke.+  Tako se je Božja beseda vse bolj širila+ in število učencev se je v Jeruzalemu zelo množilo,+ tudi velika množica duhovnikov+ je postala poslušna+ veri.  Štefan pa je, poln miline in moči, delal velike čudeže in znamenja+ med ljudstvom.  Toda vstali so nekateri iz tako imenovane Sinagoge osvobojencev in izmed Ciréncev in Aleksandríjčanov+ ter nekateri iz Kilíkije+ in Azije*, da bi se s Štefanom prerekali, 10  toda niso se mogli upirati njegovi modrosti+ in duhu, ki ga je vodil pri govorjenju.+ 11  Tedaj so ljudi skrivaj pregovorili, da naj rečejo:+ »Slišali smo ga sramotiti+ Mojzesa in Boga.« 12  In so razvneli ljudstvo, starešine in pismouke. Ti so nenadoma prišli nadenj, ga zgrabili in odvedli pred sanhedrín*.+ 13  Privedli so krive priče,+ ki so dejale: »Ta človek kar naprej govori proti temu svetemu kraju in Postavi.+ 14  Slišali smo ga na primer reči, da bo tisti Jezus Nazaréčan ta kraj porušil in spremenil običaje, ki nam jih je izročil Mojzes.« 15  Ko pa so se vsi, ki so sedeli v sanhedrínu, zazrli vanj,+ so videli, da je njegov obraz podoben angelskemu.+

Opombe

»Azija« se tu nanaša na eno od provinc rimskega imperija.
Glej opombo k Mt 26:59.