Daniel 6:1–28
6 Dareju pa se je zdelo prav, da nad kraljestvo postavi sto dvajset satrapov*. Ti naj bi bili nad vsem kraljestvom.+
2 Nadnje je postavil tri višje uradnike in eden izmed njih je bil Daniel.+ Tem naj bi satrapi+ stalno o vsem poročali, tako da kralj ne bi utrpel škode.+
3 Daniel pa se je med višjimi uradniki in satrapi odlikoval+ po izrednem umu*,+ in kralj ga je nameraval postaviti nad vse kraljestvo.
4 Zato so višja uradnika in satrapi nenehno iskali kak izgovor, da bi lahko obtožili Daniela glede tega, kako v kraljestvu opravlja svoje dolžnosti.+ Toda niso ga mogli najti, niti niso mogli najti na njem nobene pokvarjenosti. Bil je namreč vreden zaupanja in pri njem ni bilo zaslediti nobene malomarnosti ali pokvarjenosti.+
5 Zato so ti možje rekli: »Nobenega izgovora ne bomo našli, da bi lahko tega Daniela obtožili, razen če najdemo kaj proti njemu v zvezi s postavo njegovega Boga.«+
6 Tako so višja uradnika in satrapi prihrumeli h kralju+ in mu rekli: »Kralj Darej, živel na veke!+
7 Vsi višji uradniki kraljestva, predstojniki, satrapi, kraljevi svetovalci in deželni upravitelji smo po posvetu ugotovili, da bi bilo treba izdati kraljevo odredbo+ in uveljaviti prepoved, na podlagi katere naj bi vsakega, ki bi v tridesetih dneh prosil kaj katerega koli boga ali človeka razen tebe, o kralj, vrgli v levjo jamo.+
8 Zdaj pa, o kralj, izdaj to odredbo in podpiši listino,+ da se ne bo mogla spremeniti, skladno s postavo Medijcev in Perzijcev,+ ki se ne da razveljaviti.«+
9 Tako je kralj Darej podpisal listino in prepoved.+
10 Ko pa je Daniel izvedel, da je listina podpisana, je takoj šel v svojo hišo. V strešni sobi je imel okna odprta proti Jeruzalemu+ in tam je trikrat na dan+ pokleknil ter molil+ k svojemu Bogu+ in mu izrekal hvalo, kakor je to redno delal že prej.+
11 Tedaj so prihrumeli tisti možje in našli Daniela, da svojega Boga prosi in roti za milost.+
12 Potem so pristopili h kralju in ga glede kraljeve prepovedi vprašali: »Ali nisi podpisal prepovedi, na podlagi katere naj bi vsakega, ki bi v tridesetih dneh prosil kaj katerega koli boga ali človeka razen tebe, o kralj, vrgli v levjo jamo?«+ Kralj je odgovoril: »Tako je odločeno, skladno s postavo Medijcev in Perzijcev, ki se ne da razveljaviti.«+
13 Takoj nato so kralju povedali: »Daniel,+ eden izmed judovskih pregnancev,+ se ne meni zate, o kralj, niti za prepoved, ki si jo podpisal, temveč trikrat na dan moli.«+
14 Brž ko je kralj to slišal, se je zelo razžalostil+ in se odločil, da bo Danielu pomagal.+ Vse do sončnega zahoda si je prizadeval, da bi ga rešil.
15 Toda h kralju so prihrumeli tisti možje in mu rekli: »Dobro veš, o kralj, da se po postavi Medijcev in Perzijcev nobena prepoved+ ali odredba, ki jo kralj izda, ne sme spremeniti.«+
16 Tako je kralj izdal zapoved, in Daniela so odvedli ter vrgli v levjo jamo.+ Danielu pa je kralj rekel: »Tvoj Bog, ki mu vztrajno služiš, on te bo rešil.«+
17 Prinesli so kamen, ga položili na ustje jame in kralj ga je zapečatil s svojim pečatnim prstanom in s pečatnimi prstani svojih dostojanstvenikov, da se glede Daniela ne bi nič spremenilo.+
18 Nato se je kralj vrnil v svojo palačo in noč prebil v postu.+ Nobenega glasbila niso prinesli predenj in spanje ga je minilo.+
19 Ob zori pa, ko se je zdanilo, je kralj vstal in odhitel naravnost k levji jami.
20 Približal se je jami in žalostno poklical Daniela. Kralj je rekel: »O Daniel, služabnik živega Boga, ali te je mogel tvoj Bog, ki mu vztrajno služiš,+ rešiti levov?«+
21 Daniel pa je kralju takoj odvrnil: »Kralj, živel na veke!
22 Moj Bog+ je poslal svojega angela+ in zaprl levom žrela,+ tako da me niso poškodovali, saj sem se pred njim izkazal za nedolžnega.+ Pa tudi tebi, o kralj, nisem storil nič hudega.«+
23 Tedaj se je kralj zelo razveselil+ in zapovedal, naj Daniela potegnejo iz jame. Potegnili so ga torej iz jame in na njem niso našli nobene poškodbe, ker je zaupal svojemu Bogu.+
24 Kralj je še zapovedal, naj pripeljejo tiste može, ki so obtožili Daniela,+ in vrgli so jih v levjo jamo+ skupaj z njihovimi sinovi in ženami.+ Niso se še dotaknili dna jame, ko so jih levi že zgrabili in jim zdrobili vse kosti.+
25 Nato je kralj Darej vsem ljudstvom, narodom in jezikom, ki prebivajo po vsej zemlji, napisal:+ »Naj se vam mir zelo pomnoži!+
26 Ukazujem,+ naj ljudje na vsem področju mojega kraljestva trepetajo pred Danielovim Bogom in se ga bojijo.+ On je namreč živi Bog, tisti, ki večno ostane.+ Njegovo kraljestvo+ ne bo pokončano,+ njegovo gospostvo bo trajalo večno.+
27 On rešuje in osvobaja,+ dela znamenja in čudeže na nebu+ in na zemlji,+ saj je rešil Daniela levjih šap.«
28 Daniel pa je napredoval v Darejevem kraljestvu+ in kraljestvu Perzijca Kira.+
