Daniel 9:1–27
9 V prvem letu Ahasverjevega sina Dareja,+ iz rodu Medijcev,+ ki je bil postavljen za kralja nad kaldejskim kraljestvom,+
2 torej v prvem letu njegovega kraljevanja sem jaz, Daniel, iz knjig razumel, da je število let, v katerih naj bi se po Jehovovi besedi, ki je prišla k preroku Jeremiju,+ dopolnilo opustošenje Jeruzalema,+ sedemdeset let.+
3 Obraz sem obrnil+ k pravemu Bogu Jehovu, da bi ga iskal z molitvijo+ in rotenjem, s postom, v raševini in pepelu.+
4 Molil sem k svojemu Bogu Jehovu in mu priznal:+
»O Jehova, pravi Bog, ki si velik+ in vzbujaš strah, ki ravnaš skladno z zavezo+ in si iz srca dobrotljiv*+ s tistimi, ki te ljubijo in izpolnjujejo tvoje zapovedi.+
5 Grešili smo,+ ravnali smo krivično in hudobno ter se upirali.+ Odvrnili smo se od tvojih zapovedi in sodnih odločb.+
6 Nismo poslušali tvojih služabnikov, prerokov,+ ki so v tvojem imenu govorili našim kraljem, knezom, praočetom in vsemu ljudstvu dežele.+
7 Pri tebi, o Jehova, je pravičnost, na naših obrazih pa je sramota, tako kakor je danes,+ na judovskih možeh, prebivalcih Jeruzalema, na vsem Izraelu, na tistih, ki so blizu, in na tistih, ki so daleč po vseh deželah, kamor si jih razkropil, ker so ti bili nezvesti.+
8 O Jehova, na naših obrazih je sramota, na naših kraljih, knezih in praočetih, ker smo grešili proti tebi.+
9 Pri tebi Jehova, naš Bog, je usmiljenje+ in odpuščanje,+ mi pa smo se ti uprli.+
10 Nismo ubogali tvojega glasu, Jehova, naš Bog, saj se nismo ravnali po tvojih zakonih, ki si nam jih dajal po svojih služabnikih, prerokih.+
11 Ves Izrael je prestopil tvojo postavo in se odvrnil, saj ni ubogal tvojega glasu,+ zato si izlil na nas s prisego podkrepljeno prekletstvo,+ ki je zapisano v postavi Mojzesa, služabnika pravega Boga, ker smo grešili proti tebi.
12 Izpolnil si svoje besede, ki si jih govoril proti nam+ in proti našim sodnikom, ki so nam sodili,+ s tem da si nad nas poslal veliko nesrečo. Takšna nesreča, kakršna se je zgodila v Jeruzalemu, se še ni zgodila pod vsem nebom.+
13 Vsa ta nesreča je prišla nad nas,+ tako kakor piše v Mojzesovi postavi.+ Nismo omehčali tvojega srca, Jehova, naš Bog, ker se nismo odvrnili od svoje zablode+ in smo pokazali, da nismo doumeli tvoje resnice.+
14 Ti, Jehova, si bedel nad nesrečo in jo na koncu poslal nad nas.+ Ti, Jehova, naš Bog, si namreč pravičen v vsem, kar delaš, mi pa nismo ubogali tvojega glasu.+
15 Zdaj pa, Jehova, naš Bog, ti, ki si z močno roko izpeljal svoje ljudstvo iz egiptovske dežele+ in si si naredil ime, po katerem si poznan še danes,+ mi smo grešili+ in ravnali hudobno.
16 O Jehova, tebe, ki si vselej ravnal pravično,+ prosim, naj se tvoja jeza in srd odvrneta od tvojega mesta Jeruzalema, tvoje svete gore.+ Jeruzalem in tvoje ljudstvo sta namreč zaradi naših grehov in zablod naših praočetov+ v posmeh vsem okoli nas.+
17 Zdaj torej, naš Bog, prisluhni molitvi in rotenju svojega služabnika in obsij s svojim obličjem+ svoje opustošeno svetišče,+ zaradi sebe, o Jehova.
18 Nagni svoje uho, o moj Bog, in poslušaj.+ Odpri svoje oči in poglej naše opustošenje in mesto, ki se imenuje po tebi.+ Pred tebe polagamo naše roteče prošnje, pa ne zaradi svojih pravičnih dejanj,+ ampak zaradi tvojega velikega usmiljenja.+
19 O Jehova, poslušaj!+ O Jehova, odpusti nam!+ O Jehova, bodi pozoren in ukrepaj!+ Ne odlašaj,+ o moj Bog, zaradi sebe! Tvoje mesto in tvoje ljudstvo namreč nosita tvoje ime!«+
20 Ko sem še govoril, molil in priznaval svoj greh+ in greh svojega ljudstva Izraela+ ter prosil svojega Boga Jehova milosti glede svete gore+ mojega Boga,
21 ko sem torej še izgovarjal molitev, je ob večerni daritvi k meni prišel mož Gabriel,+ ki sem ga na začetku,+ ko sem bil ves izmučen od utrujenosti, videl v videnju.+
22 Prišel mi je pomagat, da bi vse to razumel*. Rekel mi je:
»O Daniel, prišel sem, da bi ti pomagal vse to bolje razumeti in si pridobiti boljši uvid.+
23 Na začetku tvojih rotečih prošenj sem dobil sporočilo in prišel sem, da ti ga oznanim, saj si zelo ljubljen.+ Skrbno torej razmisli+ o tem, kar ti bom povedal, in se potrudi, da boš videnje razumel.
24 Tvojemu ljudstvu+ in tvojemu svetemu mestu+ je odrejenih sedemdeset tednov, da se končata prestopek+ in greh,+ opravi poravnava za zablodo,+ uvede trajna pravičnost,+ vtisne pečat+ na videnje in na prerokovanje ter da se pomazili Najsvetejše.+
25 Vedi in razumi tole: od takrat, ko bo objavljena beseda,+ da naj se obnovi in ponovno zgradi Jeruzalem,+ do Mesija,+ Voditelja,+ bo preteklo sedem tednov in nato še dvainšestdeset tednov.+ Jeruzalem bo obnovljen in ponovno zgrajen, s trgom in jarkom vred, vendar v časih stiske.
26 Po teh dvainšestdesetih tednih bo Mesija pokončan+ in nič mu ne bo ostalo.+
Mesto in sveti kraj+ pa bo pokončala vojska voditelja, ki prihaja.+ Konec tega bo nastopil s poplavo. Vse do konca bo vojna. Odločeno je, da bodo opustošenja.+
27 Mnogim bo obdržal veljavnost zaveze+ za en teden+ in na polovici tedna bo ukinil žrtev in daritev.+
Na peruti gnusob bo prišel tisti, ki bo povzročil opustošenje.+ In vse do pokončanja se bo tudi na tega, ki leži opustošen, izlivalo to, kar je bilo odločeno.«+
