Estera 3:1–15
3 Po teh dogodkih je kralj Ahasver poveličal Hamána,+ sina Agágovca+ Hamedáta. Povišal+ ga je in postavil njegov sedež nad vse kneze, ki so bili pri njem.+
2 Vsi kraljevi služabniki, ki so bili pri kraljevih vratih,+ so padali na kolena pred Hamánom in se mu priklanjali do tal, kajti tako je kralj zapovedal glede njega. Toda Mardohej pred njim ni padal na kolena in se mu ni klanjal.+
3 Zato so kraljevi služabniki, ki so bili pri kraljevih vratih, Mardoheja spraševali: »Zakaj kršiš kraljevo zapoved?«+
4 In ko so mu tako govorili iz dneva v dan, on pa jih ni poslušal, so to povedali Hamánu, da bi videli, ali se bo Mardohej smel še naprej tako vesti;+ povedal jim je namreč, da je Jud.+
5 Ko je Hamán videl, da Mardohej pred njim ne pada na kolena in se mu ne priklanja,+ se je zelo razjezil.+
6 Vendar se mu je zdelo premalo, da bi dvignil roke samo nad Mardoheja. Povedali so mu namreč, iz katerega naroda je Mardohej. Tako je Hamán skušal pokončati+ vse Jude, ki so živeli v Ahasverjevem kraljestvu, Mardohejevo ljudstvo.+
7 V prvem mesecu,+ to je mesecu nisanu, v dvanajstem letu+ kralja Ahasverja, so pred Hamánom vrgli pur*,+ to je žreb,+ da bi določili dan in mesec. In žreb je določil dvanajsti mesec, to je mesec adar.+
8 Tedaj je Hamán rekel kralju Ahasverju: »Po vseh pokrajinah tvojega kraljestva+ živi ljudstvo, ki je razkropljeno+ med drugimi ljudstvi in ločeno od njih. Njegovi zakoni so drugačni od zakonov vseh drugih ljudstev in celo kraljevih zakonov ne izpolnjuje.+ Za kralja ni dobro, da ga pusti pri miru.
9 Če je kralju po volji, naj se zapiše, da se to ljudstvo pokonča, jaz pa bom na roke kraljevim uradnikom odštel deset tisoč+ talentov srebra, da ga bodo prinesli v kraljevo zakladnico.«+
10 Tedaj si je kralj snel pečatni prstan+ z roke in ga dal Hamánu,+ sinu Agágovca+ Hamedáta, sovražniku Judov.+
11 Zatem pa je Hamánu še rekel: »Prepuščeno ti je srebro,+ pa tudi ljudstvo, da storiš z njim, kar se ti zdi prav.«+
12 Trinajsti dan prvega meseca so torej poklicali kraljeve pisarje+ in zapisali+ so vse, kar je Hamán zapovedal kraljevim satrapom*, upraviteljem, ki so bili nad pokrajinami,+ ter knezom ljudstev v posamezni pokrajini, vsaki pokrajini v njeni pisavi+ in vsakemu ljudstvu v njegovem jeziku. Napisano je bilo v imenu+ kralja Ahasverja in zapečateno s kraljevim pečatnim prstanom.+
13 V vse kraljeve pokrajine so po slih+ poslali pisma s sporočilom, da naj iztrebijo, pobijejo in pokončajo vse Jude, mladeniče in starce, otroke in ženske, v enem dnevu,+ trinajsti dan dvanajstega meseca, to je meseca adarja,+ in da naj zaplenijo njihovo imetje.+
14 Vsebino teh pisem, ki naj bi veljala kot zakon+ v vseh pokrajinah,+ so objavili med vsemi ljudstvi, da bi bila pripravljena na ta dan.
15 Zakon so izdali v šušánskem+ gradu, in sli so se odpravili, pohiteli+ so na kraljevo povelje. Kralj in Hamán sta se usedla in pila,+ mesto Šušán+ pa je bilo zbegano.+
Opombe
^ »Pur« pomeni »žreb«. »Purim« (množina) je sčasoma postal ime judovskega praznika, ki ga obhajajo v dvanajstem mesecu po verskem koledarju. Glej Dodatek 17.
