Estera 9:1–32
9 Trinajsti dan dvanajstega meseca, to je meseca adarja,+ ko naj bi se izvršila kraljeva beseda in njegov zakon,+ na dan, ko so se sovražniki Judov nadejali, da bodo Jude premagali, se je zgodilo ravno nasprotno, namreč, da so Judje premagali svoje sovražnike.+
2 Judje so se zbrali+ v svojih mestih po vseh pokrajinah kralja Ahasverja,+ da bi dvignili roke nad tiste, ki so jim hoteli prizadejati húdo.+ In nihče jim ni mogel kljubovati, saj je vsa ljudstva zajel strah+ pred njimi.
3 Vsi knezi+ pokrajin, satrapi*,+ upravitelji in tisti, ki so opravljali kraljeve posle,+ so pomagali Judom, kajti zajel jih je strah+ pred Mardohejem.
4 Mardohej je namreč užival ugled+ v kraljevi hiši in njegov sloves+ se je razširil po vseh pokrajinah, saj je postajal vse mogočnejši.+
5 Judje so udarili vse svoje sovražnike, pomorili so jih z mečem,+ pobili in pokončali. S sovražniki so storili, kar jih je bila volja.+
6 V šušánskem+ gradu so Judje pobili in pokončali petsto mož.
7 Ubili so tudi Paršandáta, Dalfóna, Aspáta,
8 Poráta, Adaljája, Aridáta,
9 Parmášta, Arisája, Aridája in Vajezáta,
10 deset sinov+ Hamedátovega sina Hamána,+ sovražnika Judov,+ toda po plenu+ niso iztegnili svojih rok.
11 Tisti dan so kralju sporočili število pobitih v šušánskem gradu.
12 Kralj je kraljici Esteri+ rekel: »V šušánskem gradu+ so Judje pobili in pokončali petsto mož in deset Hamánovih sinov. Kaj so šele naredili v drugih kraljevih pokrajinah!+ Kaj je tvoja želja? Izpolnjena bo.+ In kaj še prosiš?+ Dano ti bo.«
13 Estera pa mu je odgovorila: »Če je kralju po volji,+ naj se Judom v Šušánu dovoli, da tudi jutri ravnajo po današnjem zakonu,+ deset Hamánovih sinov pa naj obesijo na kol.«+
14 Kralj je torej naročil, da naj storijo tako.+ V Šušánu so izdali zakon, deset Hamánovih sinov pa obesili.
15 Judje v Šušánu so se zbrali tudi štirinajsti+ dan meseca adarja in pobili v Šušánu še tristo mož, toda po plenu niso iztegnili svojih rok.+
16 Drugi Judje, ki so živeli v kraljevih pokrajinah,+ so se prav tako zbrali in branili svojo dušo+ ter se maščevali+ nad sovražniki. Pobili so petinsedemdeset tisoč sovražnikov, toda po plenu niso iztegnili svojih rok.
17 To je bilo trinajsti dan meseca adarja. Štirinajsti dan pa so počivali in ga naredili za dan gostije+ in veselja.+
18 Judje v Šušánu pa so se zbrali trinajsti+ in štirinajsti dan tega meseca ter počivali petnajsti dan in ta dan naredili za dan gostije in veselja.+
19 Zato so podeželski Judje, ki so živeli v mestih pokrajin zunaj prestolnice, štirinajsti dan meseca adarja+ naredili za dan veselja,+ gostije in praznika+ in so drug drugemu pošiljali darove.+
20 Mardohej+ je vse to zapisal in poslal dokumente vsem Judom, ki so živeli v vseh pokrajinah+ kralja Ahasverja, bližnjim in daljnim,
21 z naročilom,+ da naj redno, vsako leto obhajajo štirinajsti in petnajsti dan meseca adarja,
22 in sicer kot dneva, v katerih so Judje počivali od svojih sovražnikov,+ in kot mesec, ki jim je bil iz žalosti spremenjen v veselje in iz žalovanja+ v praznik, da ju torej obhajajo kot dneva gostije in veselja ter drug drugemu pošiljajo darove+ in delijo darila revnim.+
23 Judje so ta praznik, ki so ga že začeli obhajati in o katerem je pisal Mardohej, sprejeli kot svoj običaj.
24 Hamán,+ sin Agágovca+ Hamedáta,+ sovražnik+ vseh Judov, je namreč skoval zaroto proti Judom, da bi jih pokončal.+ Dal je vreči pur,+ to je žreb,+ da bi jih prestrašil in uničil.
25 Toda ko je Estera stopila pred kralja, je kralj s pisnim dokumentom+ odredil: »Naj njegov hudobni naklep,+ ki ga je skoval zoper Jude, pride na njegovo glavo.«+ Tako so njega in njegove sinove obesili na kol.+
26 Zato so ta dneva po besedi pur+ poimenovali purim. Tako so se, zaradi vsega, kar je pisalo v pismu,+ in tega, kar so v zvezi s tem videli ter doživeli,
27 obvezali in sprejeli zase, za svoje potomce in za vse, ki bi se jim pridružili,+ dolžnost, ki se je ne da odpraviti, da bodo redno obhajali ta dva dneva, kakor je zanju predpisano, in sicer vsako leto ob za to določenem času.
28 Teh dveh dnevov so se morali spominjati in ju obhajati v vsaki generaciji, družini, pokrajini in mestu. Ta dneva purima se nista smela odpraviti izmed Judov in spomin+ nanju se ni smel zgubiti med njihovimi potomci.
29 Potem je bilo glede purima napisano še drugo pismo, ki sta ga kraljica Estera, Abihájilova hči,+ ter Jud Mardohej z vso svojo oblastjo potrdila.
30 Nato je pisne dokumente, besede miru in resnice,+ razposlal vsem Judom v sto sedemindvajsetih pokrajinah+ Ahasverjevega kraljestva.+
31 V njih je potrdil, da morajo obhajati ta dneva purima ob za to določenem času, za kar sta jih obvezala+ Jud Mardohej in kraljica Estera in za kar so sami obvezali svoje duše in svoje potomce,+ in sicer v spomin na post+ in njihovo klicanje na pomoč.+
32 Vse v zvezi s purimom+ je bilo potrjeno z Esterino besedo in zapisano v knjigo.
