Ezekiel 2:1–10
2 In mi je rekel: »Sin človekov,+ postavi se na noge, da bom govoril s teboj.«+
2 Takoj ko je spregovoril z menoj, je prišel vame duh+ in me vzdignil na noge, da bi slišal Tistega, ki mi je govoril.+
3 Takole mi je rekel: »Sin človekov, pošiljam te k Izraelovim sinovom,+ k upornim narodom, ki so se mi uprli.+ Oni in njihovi praočetje so grešili proti meni vse do današnjega dne.+
4 Pošiljam te k sinovom predrznega obličja+ in zakrknjenega srca.+ Reci jim: ‚Tako govori Vrhovni gospod Jehova.‘
5 Oni pa, bodisi da bodo poslušali+ bodisi da ne+ – kajti uporna hiša+ so – bodo vedeli, da je bil med njimi prerok.+
6 In ti, sin človekov, se jih ne boj+ in ne plaši se njihovih besed. Čeprav so okrog tebe zakrknjeni ljudje+ in bodeče trnje,+ čeprav prebivaš med škorpijoni,+ se ne boj njihovih besed,+ ne plaši se njihovih obrazov,+ ker so uporna hiša.+
7 Sporoči jim moje besede, bodisi da bodo poslušali bodisi da ne, ker so uporneži.+
8 Ti pa, sin človekov, poslušaj, kar ti bom povedal! Ne bodi uporen kakor ta uporna hiša!+ Odpri usta in pojej, kar ti bom dal!«+
9 Pogledal sem, in glej: videl sem roko, iztegnjeno proti meni,+ in v njej zvitek.+
10 In zvitek, ki ga je razvil pred menoj, je bil popisan na sprednji in zadnji strani.+ Na njem so bile napisane žalostinke, tarnanje in žalovanje.+
