Ezekiel 20:1–49
20 V sedmem letu, v petem mesecu, desetega dne v mesecu, so prišli nekateri izmed Izraelovih starešin povprašat Jehova za nasvet.+ In so se usedli predme.+
2 Tedaj mi je prišla Jehovova beseda:
3 »Sin človekov, govori z Izraelovimi starešinami in jim reci: ‚Vrhovni gospod Jehova pravi takole: »Ali prihajate, da bi me povprašali za nasvet?+ ‚Kakor res živim, ne bom pustil, da bi me povprašali,‘+ govori Vrhovni gospod Jehova.«‘
4 Ali jim boš sodil? Ali jim boš sodil, sin človekov?+ Oznani jim gnusobe njihovih praočetov.+
5 Reci jim: ‚Vrhovni gospod Jehova govori takole: »Tistega dne, ko sem izbral Izraela,+ sem z dvignjeno roko+ prisegel semenu Jakobove hiše+ ter se jim razodel v egiptovski deželi.+ Da, dvignil sem svojo roko in jim prisegel: ‚Jaz sem Jehova, vaš Bog.‘+
6 Tistega dne sem jim z dvignjeno roko+ prisegel, da jih bom iz egiptovske dežele odvedel v deželo, ki sem jo poiskal zanje, deželo, v kateri tečeta mleko in med+ in je najlepša med vsemi deželami.+
7 In sem jim rekel: ‚Vsak izmed vas naj odvrže gnusobe, ki jih gledajo njegove oči,+ in z gnusnimi* egiptovskimi maliki se ne onečaščajte.+ Jaz sem Jehova, vaš Bog.‘+
8 Toda uprli so se mi+ in me niso hoteli poslušati. Nihče od njih ni odvrgel gnusob, ki so jih gledale njihove oči, in gnusnih egiptovskih malikov niso zapustili,+ zato sem obljubil, da bom izlil svoj srd nanje, da bom stresel svojo jezo nanje sredi egiptovske dežele.+
9 Tedaj sem ukrepal zaradi svojega imena, da ne bi bilo oskrunjeno pred očmi narodov, med katerimi so bili,+ ker sem se jim bil razodel pred očmi narodov, ko sem jih izpeljal iz egiptovske dežele.+
10 Zato sem jih izpeljal iz egiptovske dežele in jih pripeljal v pustinjo.+
11 Dal sem jim svoje odredbe+ in jim razodel svoje sodne odločbe,+ da bi tisti, ki bi jih izpolnjeval, po njih imel življenje.+
12 Dal sem jim tudi svoje šabate*,+ da bi bili znamenje med menoj in njimi+ in da bi vedeli, da sem jaz, Jehova, tisti, ki jih posvečuje.
13 Toda Izraelova hiša se mi je uprla v pustinji.+ Niso živeli po mojih odredbah+ in niso ravnali po mojih sodnih odločbah,+ po katerih bo človek, če jih izpolnjuje, imel življenje.+ Moje šabate so hudo oskrunjali,+ tako da sem obljubil, da bom nanje izlil svoj srd v pustinji in jih iztrebil.+
14 Vendar tega nisem storil, in to zaradi svojega imena, da se ne bi oskrunilo pred očmi narodov, vpričo katerih sem jih izpeljal.+
15 V pustinji sem jim z dvignjeno roko prisegel,+ da jih ne bom pripeljal v deželo, ki sem jim jo dal, deželo, v kateri tečeta mleko in med+ in je najlepša med vsemi deželami,+
16 ker so zavrgli moje sodne odločbe in niso živeli po mojih odredbah ter so oskrunjali moje šabate; njihovo srce je šlo za njihovimi gnusnimi maliki.+
17 Toda moje oko se jih je usmililo, tako da jih nisem pogubil,+ nisem jih iztrebil v pustinji.
18 Njihovim sinovom sem v pustinji dejal:+ ‚Po odredbah svojih praočetov ne ravnajte+ in njihovih sodnih odločb ne izpolnjujte,+ z njihovimi gnusnimi maliki se ne onečaščajte.+
19 Jaz sem Jehova, vaš Bog.+ Živite po mojih odredbah+ in izpolnjujte moje sodne odločbe+ ter ravnajte po njih.+
20 Posvečujte moje šabate+ in naj bodo za znamenje med menoj in vami, da boste vedeli, da sem jaz Jehova, vaš Bog.‘+
21 Toda sinovi so se mi uprli.+ Po mojih odredbah niso živeli in mojih sodnih odločb niso izpolnjevali ter ravnali po njih, po katerih bo človek, če jih izpolnjuje, imel življenje.+ Moje šabate so oskrunjali.+ Zato sem obljubil, da bom izlil svoj srd nanje, da bom stresel svojo jezo nanje v pustinji.+
22 Vendar sem odvrnil svojo roko+ zaradi svojega imena, da se ne bi oskrunilo pred očmi narodov, vpričo katerih sem jih izpeljal.+
23 V pustinji sem jim z dvignjeno roko prisegel,+ da jih bom razkropil med narode in razsejal po deželah,+
24 ker niso izpolnjevali mojih sodnih odločb,+ ker so zavrgli moje odredbe+ in oskrunjali moje šabate+ ter svoje oči upirali v gnusne malike svojih praočetov.+
25 Pustil sem jim, da so imeli uredbe, ki niso bile dobre, in sodne odločbe, ki jih niso mogle ohraniti pri življenju.+
26 Pustil sem jim, da so se oskrunili s svojimi darovi – ko so žrtvovali v ognju* vsakega prvorojenega otroka+ – da bi jih opustošil in da bi vedeli, da sem jaz Jehova.«‘+
27 Zato, o sin človekov, govori Izraelovi hiši in jim reci:+ ‚Vrhovni gospod Jehova govori takole: »Vaši praočetje so me žalili tudi s tem, da so nezvesto ravnali zoper mene.+
28 Privedel sem jih v deželo,+ ki sem jim jo z dvignjeno roko prisegel dati.+ Toda ko so videli kak visok hrib+ ali kako košato drevo, so tam darovali svoje žrtve+ in prinašali svoje žaljive darove. Tam so darovali daritve v pomirjujoč vonj+ in izlivali svoje pitne daritve.+
29 Zato sem jim rekel: ‚Kaj je ta višava, na katero hodite in ki se vse do danes imenuje Višava?‘«‘+
30 Zato reci Izraelovi hiši: ‚Vrhovni gospod Jehova govori takole: »Ali se ne onečaščate+ tako kakor vaši praočetje, ali ne častite njihovih gnusob*?+
31 Ali se ne onečaščate pred vsemi svojimi gnusnimi maliki do današnjega dne,+ ko povzdigujete svoje darove, s tem da svoje sinove žrtvujete v ognju?+ In jaz naj pustim, da bi me povprašali za nasvet, o Izraelova hiša?«‘+
‚Kakor res živim,‘ govori Vrhovni gospod Jehova, ‚ne bom pustil, da bi me povprašali.+
32 To, kar imate v svojih mislih,+ se ne bo uresničilo.+ Govorite namreč: »Bodimo kakor drugi narodi, kakor narodi drugih dežel,+ in služimo lesu in kamenju.«‘«+
33 »‚Kakor res živim,‘ govori Vrhovni gospod Jehova, ‚z močno in iztegnjeno roko+ in z izlitim srdom bom kraljeval nad vami.+
34 Z močno in iztegnjeno roko in z izlitim srdom vas bom izpeljal iz ljudstev ter vas zbral iz dežel, kamor ste bili razkropljeni.+
35 Privedel vas bom v pustinjo ljudstev+ in se tam pravdal z vami iz obličja v obličje.+
36 Kakor sem se pravdal z vašimi praočeti v pustinji egiptovske dežele,+ tako se bom pravdal tudi z vami,‘ govori Vrhovni gospod Jehova.
37 ‚Popeljal vas bom pod palico+ in vas obvezal z zavezo.+
38 Izmed vas bom odstranil tiste, ki se mi upirajo in grešijo+ proti meni. Izpeljal jih bom iz dežele, v kateri prebivajo kot tujci, toda v Izraelovo deželo ne bodo prišli.+ In tedaj boste vedeli, da sem jaz Jehova.‘+
39 Vam, o Izraelova hiša, Vrhovni gospod Jehova pravi takole: ‚Pojdite, služite vsak svojemu gnusnemu maliku.+ Potem pa, če me ne boste poslušali, mojega svetega imena ne boste več oskrunjali s svojimi darovi in svojimi gnusnimi maliki.‘+
40 ‚Kajti na moji sveti gori, na visoki Izraelovi gori,‘+ govori Vrhovni gospod Jehova, ‚mi bo služila vsa Izraelova hiša, kolikor jih je v deželi.+ Tam mi bodo v veselje in tam bom zahteval vaše prispevke in prvine vaših darov od vseh vaših svetih reči.+
41 Zaradi pomirjujočega vonja mi boste v veselje,+ ko vas bom izpeljal iz ljudstev in vas zbral iz dežel, kamor ste bili razkropljeni.+ In po vas se bom izkazal svetega pred očmi narodov.‘+
42 ‚Tedaj boste vedeli, da sem jaz Jehova,+ ko vas bom pripeljal v Izraelovo deželo,+ v deželo, ki sem jo z dvignjeno roko prisegel dati vašim praočetom.
43 Tam se boste spomnili svojih poti+ in vsega svojega ravnanja, s katerim ste se onečastili.+ Na vaših obrazih se bo kazal gnus zaradi vsega zla, ki ste ga počeli.+
44 In tedaj boste vedeli, da sem jaz Jehova,+ ko bom ukrepal zoper vas zaradi svojega imena,+ vendar ne po vaših slabih poteh ali po vašem pokvarjenem ravnanju,+ o Izraelova hiša,‘ govori Vrhovni gospod Jehova.«
45 Znova mi je prišla Jehovova beseda:
46 »Sin človekov, obrni svoj obraz+ proti jugu in razglasi+ besede južnim krajem, prerokuj gozdu v južni deželi.
47 Gozdu na jugu reci: ‚Poslušaj Jehovovo besedo. Vrhovni gospod Jehova govori takole: »Glej, zoper tebe bom zanetil ogenj,+ in ta bo požrl v tebi vsako zeleno drevo in vsako suho drevo.+ Plamteči ogenj ne bo ugasnil,+ od juga do severa bo ožgal vse obraze.+
48 Vsi ljudje bodo videli, da sem jaz, Jehova, zanetil ogenj, in ta ne bo ugasnil.«‘«+
49 Tedaj sem rekel: »Gorje, o Vrhovni gospod Jehova! O meni pravijo: ‚Ali ta ne govori vedno v prispodobah?‘«+
Opombe
^ V izvirniku uporabljen izraz je povezan z iztrebki.
^ Dobesedno »peljali skozi ogenj«.
^ Dobesedno »nečistujete z njihovimi gnusobami«.
