Ezekiel 33:1–33

33  Od Jehova mi je prišla naslednja beseda:  »Sin človekov, govori sinovom svojega ljudstva+ in jim reci: ‚Vzemimo, da nad deželo privedem meč,+ ljudstvo dežele pa enoglasno vzame moža in ga postavi za svojega stražarja.+  Če ta vidi, da nad deželo prihaja meč, pa zatrobi na rog in posvari ljudstvo,+  vendar se tisti, ki sliši glas roga, ne zmeni za svarilo,+ potem pa pride meč in ga pokonča, bo njegova kri prišla na njegovo glavo.+  Slišal je glas roga, vendar se ni zmenil za svarilo, zato bo njegova kri prišla nanj. Če bi poslušal svarilo, bi svojo dušo rešil.+  Če pa stražar vidi, da prihaja meč, vendar ne zatrobi na rog+ in ne posvari ljudstva, potem pa pride meč in med njimi pokonča katero dušo, bo ta pokončana zaradi svoje pregrehe,+ toda njeno kri bom zahteval iz stražarjeve roke.‘+  Tebe, sin človekov, sem postavil za stražarja Izraelovi hiši.+ Poslušaj besedo iz mojih ust in jih posvari v mojem imenu.+  Če rečem hudobnežu ‚Hudobnež, umrl boš!‘,+ ti pa ne spregovoriš, tako da bi ga posvaril pred njegovo potjo,+ bo ta hudobnež umrl v svoji pregrehi,+ toda njegovo kri bom zahteval iz tvoje roke.  Toda če boš hudobneža posvaril pred njegovo potjo, da bi se odvrnil od nje, pa se ne bo odvrnil od svoje poti, bo zaradi svoje pregrehe umrl,+ ti pa boš svojo dušo rešil.+ 10  Sin človekov, reci Izraelovi hiši: ‚Vi govorite: »Kako bi mogli živeti,+ ko pa so naši prestopki in naši grehi nad nami in zaradi njih gnijemo?«‘+ 11  Reci jim: ‚»Kakor res živim,« govori Vrhovni gospod Jehova, »ni mi po volji smrt hudobneža,+ ampak si želim, da se hudobni odvrne+ od svoje poti in živi.+ Odvrnite se, odvrnite se od svojih hudobnih poti.+ Zakaj bi namreč morali umreti, o Izraelova hiša?«‘+ 12  Sin človekov, reci sinovom svojega ljudstva: ‚Pravičnega njegova pravičnost ne bo rešila ob dnevu, ko se bo pregrešil,+ in hudobnega njegova hudobnost ne bo pogubila ob dnevu, ko se bo odvrnil od svoje hudobnosti.+ Pravičnemu njegova pravičnost ne bo obvarovala življenja ob dnevu, ko bo grešil.+ 13  Če rečem pravičnemu »Živel boš«, on pa se zanaša na svojo pravičnost in ravna krivično,+ se bodo pozabila vsa njegova pravična dejanja. Zaradi krivičnosti, ki jo počenja, bo umrl.+ 14  In če rečem hudobnežu »Umrl boš«,+ pa se odvrne od svojega greha+ in začne delati skladno s pravico in pravičnostjo,+ 15  če vrne, kar je vzel v zastavo,+ če povrne, kar je naropal,+ in živi po odredbah življenja, s tem da ne ravna krivično,+ bo živel.+ Ne bo umrl. 16  Nobeden od njegovih grehov, s katerimi se je pregrešil, se mu ne bo več očital.+ Ker ravna v skladu s pravico in pravičnostjo, bo živel.‘+ 17  Sinovi tvojega ljudstva pravijo ‚Jehovova pot ni pravična‘,+ v resnici pa njihova pot ni pravična. 18  Če se pravični odvrne od svoje pravičnosti in začne ravnati krivično, bo zaradi tega umrl.+ 19  Če pa se hudobni odvrne od svojega hudobnega početja ter začne ravnati v skladu s pravico in pravičnostjo, bo zaradi tega živel.+ 20  Toda vi pravite: ‚Jehovova pot ni pravična.‘+ Vsakega izmed vas, o Izraelova hiša, bom sodil po njegovih dejanjih.«+ 21  V dvanajstem letu našega pregnanstva, v desetem mesecu, petega dne v mesecu, je k meni prišel ubežnik iz Jeruzalema+ in rekel: »Mesto je padlo!«+ 22  Name pa se je tistega večera, preden je prišel ubežnik, spustila Jehovova roka,+ in Bog mi je odprl usta, preden je ubežnik zjutraj prišel k meni. Usta so se mi odprla in nisem bil več nem.+ 23  Tedaj mi je od Jehova prišla naslednja beseda: 24  »Sin človekov, prebivalci teh opustošenih krajev+ govorijo glede Izraelove dežele takole: ‚Abraham je bil sam, vendar je zasedel to deželo.+ Nas pa je mnogo – nam je ta dežela dana v posest.‘+ 25  Zato jim reci: ‚Vrhovni gospod Jehova govori takole: »Vi jeste meso s krvjo vred+ in povzdigujete oči k svojim gnusnim* malikom+ ter prelivate kri.+ In vi naj bi dobili to deželo v posest?+ 26  Zanašate se na svoj meč.+ Počenjate gnusobe+ in vsak oskrunja ženo svojega bližnjega.+ In vi naj bi dobili to deželo v posest?«‘+ 27  Reci jim: ‚Vrhovni gospod Jehova govori takole: »Kakor res živim, tisti, ki so v opustošenih krajih, bodo padli pod mečem,+ tistega, ki je na polju, bom dal za hrano zverem+ in tisti, ki so v utrdbah in jamah,+ bodo umrli od kuge. 28  Deželo bom opustošil,+ postala bo puščava, njen silni ponos bo izginil.+ Izraelove gore bodo opustele,+ tako da ne bo nihče hodil po njih. 29  Zaradi vseh njihovih gnusob, ki so jih počenjali,+ bom opustošil deželo,+ da bo postala puščava. In tedaj bodo vedeli, da sem jaz Jehova.«‘ 30  Sin človekov, sinovi tvojega ljudstva se pogovarjajo o tebi ob zidovih in pri hišnih vratih.+ Drug drugemu, vsak svojemu bratu, govorijo: ‚Pojdimo poslušat, kakšna beseda je prišla od Jehova!‘+ 31  In bodo prišli k tebi tako kot ponavadi, sedeli bodo pred teboj kot moje ljudstvo+ in poslušali tvoje besede, vendar jih ne bodo izpolnjevali.+ Kajti s svojimi usti izražajo svoje poželenje in njihovo srce se žene za nepravičnim dobičkom.+ 32  In glej, ti si jim kakor pesem o ljubezni, kakor pevec s prijetnim glasom, ki lepo brenka na strune.+ Slišali bodo tvoje besede, vendar jih ne bo nihče izpolnjeval.+ 33  Ko pa se bo to izpolnilo – in izpolnilo se bo+ – bodo vedeli, da je bil med njimi prerok.«+

Opombe

V izvirniku uporabljen izraz je povezan z iztrebki.